1908 Selšček – Markotova gostilna

Na zgornjem posnetku se vidi del vasi Selšček, fotografirano je z Brinarjevega griča, v ozadju je cerkev sv. Križa. Zanimiv je pogled na hrib v ozadju, Cemarovnik, še popolnoma neporaščen, da ga skoraj ni za prepoznati. Spomnim se, kako je moja stara mama vedno opazovala Cemarovnik, kako je postopoma postajal čedalje bolj zaraščen in ob tem obujala spomine na to, kako se jo to včasih vse kosilo in grabilo, tudi v zelo hudi strmini, ter potem seno pripeljalo z voli in vozovi v dolino.

Zanimivo pri tej fotografiji je to, da zajema pogled z griča na gospodarske objekte in vrtove, ki so pripadali hišam. Večina fotografij je takrat nastala ob glavni cesti in so vidne predvsem hiše. Tukaj pa so zelo lepo vidni skednji in kozolci, vsi pokriti s slamo. Viden je tudi lesen plot, s kakršnim je bila včasih zagrajena večina kmečkih dvorišč in vrtov.

Na spodnji fotografiji je Markotova gostilna, fotografirana s ceste. Hiša je bila zgrajena 1884. leta – ta letnica je vklesana na hišnem portalu. Na levi strani se vidi del Brinarjeve hiše, še pokrite s slamo, na desni strani del Mivče (Švigljeve) hiše. Domače ime (pri Markotovih) je prinesel gospodar Janez Švigelj iz Dobca. Najprej je imel v Selščku pri Zgončkovih prostor, kjer se je ukvarjal s čevljarstvom. Kasneje je od Opekovih (potem so bili to Brinarjevi) kupil posest in zgradil hišo, v kateri sta bili tudi gostilna in trgovina. Zemljo in gozd je nakupil. Povedali so mi, da naj bi imel doma “fovš denar”, ki ga je potem zamenjal v Bosni in v Italiji, kamor so takrat prodajali les iz Menišijskih gozdov.

Na tej fotografiji: skrajno levo se vidi del Markotovega skednja, potem največji je Brinarjev kozolec, pred njim Brinarjev skedenj, pred edino vidno frčado Markotove hiše je Brinarjeva štala, na desni je Zgončkov skedenj.

Tukaj se zelo dobro vidi lesen plot, s katerim je zagrajen Brinarjev vrt. Takšen plot je onemogočal kokošim in drugim živalim, ki so se sprehajale za njim, da bi prehajale na sosedovo. Na tej fotografiji je z lesenim plotom obdan Brinarjev vrt. Gosto je zasajen s sadnim drevjem: z jablanami, hruškami in slivami.

Fotografija je posneta s smeri ceste pred vhodom v gostilno. Nad vrati je viden napis J. Švigelj.

V tistem času so bile skoraj vse hiše v vasi pokrite s slamo. Markotova hiša je bila ena redkih, ki je imela opečnato kritino.

Na fotografiji prepoznamo mojega prapradeda, takratnega gospodarja Janeza Šviglja (drugi z desne strani, v klobuku, z brki), mojo praprababico (v sredini v krilu), zraven nje na desni v krilu naj bi bila Mivča mama.

Naslovnik razglednice je Pero (Peter) Naglič. Mivča Minka je sporočila v Šmarco, da je v Selšček pripotovala srečno. Zanimivo je, da je bila oddana na pošti Cerknica in ne v Begunjah.

Zadnjo stran smo poskenirali iz enake razglednice, ki pa jo hrani Milan Škrabec.