Skip to content

1941 Rakek – Cara mamma

25. 03. 2014

140117374Železniška postaja Rakek, avtobus Saurer, trije civilisti in nekaj Italijanov, ki so ravnokar prispeli na Rakek. Letnico nastanka ugibam. Ali je bilo leta 1941 ali pa 1942. Odločila sem se za prvo.

Mia cara mamma!

Prispeli smo na Rakek. Ti pošiljam eno sliko, kjer smo se slikali na železniški postaji na Rakeku.

Stojimo poleg avtobusa znamke Saurer. Ta menda vozi že dolgo. Pred njim je njegov šofer. Mele se piše. En delavec mu nekaj prišepetuje, pa se smejeta. Sedaj sem že nekaj časa tukaj in vem, da sta se smejala nam. Ljudje tukaj nas ne marajo, razen nekaterih.

Dekleta so pa lepa in nekaj jih kar prijateljuje z nami. Domačinom to ni všeč in taka dekleta zaničujejo. Sam pa mislim, da so jim le nevoščljivi, ker jim damo včasih kakšen priboljšek zanje in za njihove domače. Hrane namreč primanjkuje povsod.

Na Rakeku je komanda 2. bataljona 23. sektorja obmejne straže, četa strelcev in mitralješka četa obmejne straže, postojanka karabinjerjev in finančna straža. Poskrbeli smo za zavarovanje pred napadom, predvsem za železniško postajo in bivšo carinarnico kjer so zapori. Pa tudi za hrib Srnjak, kjer imamo močno utrdbo. Zavarovanje proti Cerknici smo postavili pri Vatovcu, pri sokolskem domu proti Uncu in pri “rdeči hiši” proti Ivanjem selu. Rakek je obdan s španskimi jezdeci in bodečo žico. Zapori so kar polni. Nekaj tednov nazaj smo zaprli celo neke fantiče, ker so kradli premog in makarone iz skladišča. Meni so se smilili, saj so doma v mrazu in lačni. Eden je povedal, da makarone stolčejo z valjarjem in potem mama iz tega speče kruh.

Na nekem dvorišču imamo kotel za kuhanje hrane. Nekega dne je kuhar naredil golaž. Prišel je tenente, pokusil in ker mu ni bilo všeč, je naročil, naj vse zlijemo stran. Ob ograji pa so stali otroci in nas gledali z lačnimi očmi. Kuhar, ki ima sam doma pet otrok, jih je poklical in naročil, naj prinesejo posode. V hipu so bili nazaj in razdelil je ves golaž. Škoda metati hrano stran. Tudi sicer, če kaj ostane, rad razdeli otrokom, če le tenente ni v bližini.

Vodja fašistov je bil najprej Ferrucio Marchi, ki je tudi učil v šoli in se trudil pridobiti čim več otrok za GILL. Za nekatere domačine smo fašisti vsi. Pa ni tako. Jaz nikoli nisem bil. Sem bil pa prisilno mobiliziran v italijansko vojsko pa sem moral iti. Raje bi bil doma. Še huje je mojim kolegom, ki imajo doma družine.

Komandant italijanske vojske, torej naš, pa je colonello Per Bellini, orožniški stražmojster karabinjerjev je bil najprej Pirass in pozneje Pirelli.

Takoj po zasedbi smo postavili vojaško upravo, ki jo je kmalu zamenjal civilni komisar. Od župana Andreja Modica smo zahtevali jamstvo, da ne bo prišlo do napadov “šerbov”. Tako imenujemo upornike-partizane. Modic naših zahtev ni sprejel in je odstopil. Na njegovo mesto smo postavili špediterja Leona Mihevca. Župani so neke vrste naši pomožni komisarji in rakovski župan nam gre vsestransko na roke. Po njegovi zaslugi smo ob odhodu rakovskih fantov k partizanom aretirali pet družinskih očetov in jih pridržali za talce. Tudi to mi ni preveč po godu – izdajati svoje ljudi tujcu. Saj to v resnici smo. Ne vem, kako bi se počutil v njihovi koži.

Dne 13. julija je službeno obiskal Rakek visoki komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli. Sprejem je bil na železniški postaji, kjer sta ga prisrčno pozdravila župan Leo Mihevc in župnik Franc Novak. Obiskal je cerkev, potem se je odpeljal do Starega trga na obisk pokrajine. Obiska smo bili veseli. Nekateri zares, nekateri pa po sili.

Draga mama, ne vem kako se bo to končalo in kdaj ti bom lahko spet pisal. Verjetno nas bodo kam premestili. Ali pa tudi ne. Komanda želi imeti na Rakeku močno vojsko, ker partizani kar naprej nagajajo. Predvsem minirajo progo, ki je za nas važna povezava do morja in domovine.

Vedno mislim nate in se sprašujem, če lahko sama opraviš delo na kmetiji ali ti kdo pomaga. Vem, da zdravih in močnih moških ni doma. Starejši pa še svoje delo komaj zmorejo. Upam, da bo tega kmalu konec in se bom vrnil domov.

Če vidiš sosedovo Mario, jo lepo pozdravi. Povej ji, da mislim nanjo.

Tanti cari saluti dal tuo figlio Alberto.

140117374-000Po uniformah sodeč, so trije navadni vojaki, za njimi pa stoji oficir. Važno je, da je uniforma lepa, da se čim bolj sveti in da je okinčana. Za parado je. Vojaki pa Italijani nikoli niso bili kaj prida. Ata mi je pravil, da je nekaj počilo v Javorniku in so se vsi poskrili. Ko so ugotovili, da ni nič, so pa še pol ure nažigali proti Javornikom. Ja, kaj hočemo, vojna industrija je morala tudi delati.
140117374-001Milan Mele, šofer avtobusa.
140117374-002S čepico pokriti Franjo Pelan nekaj zelo zabavnega pripoveduje Antonu Mihevcu, ki se je učil za mehanika.
140117374-003Alberto

Slovarček:

  • tenente: poročnik
  • colonello: polkovnik
  • GILL: Gioventu Italiana del Littorio di Lubiana – italijanska liktorska mladina
  • liktor: v starem Rimu uradni sluga višjega uradnika, pred katerim je nosil fasces, to je bil povezek šib s sekiro in je bil znamenje oblasti nad življenjem in smrtjo; fasces je postal simbol fašizma
  • mia cara mamma: moja draga mama
  • Tanti cari saluti dal tuo figlio Alberto: mnogo lepih pozdravov od tvojega sina Alberta

Viri:

  • Denis Medved mi je povedal imena domačinov na sliki
  • Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika, 2005.

Kraj: Rakek
Datum: 1941
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 17. 1. 2014
Oblika: kopija fotografije

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Anonimnež permalink
    10. 12. 2014 12:53

    je imel hrbtenico Modic, da je odstopil

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: