1967 Bloke – Devet mesecev zime
Za tiste, ki niso doma v zemljepisu naj povem, da vasi Bloke ni na vsej Bloški planoti. Zato pa obstaja vas Velike Bloke. Če se odpravimo na Bloke, gremo na Bloško planoto, če pa imamo v mislih vas, pa gremo v Velike Bloke.
Bloke so slovenski Tibet. Tam je devet mesecev zima in tri mesece mraz. In kdor gre na Bloke, gre hudiču v roke.
Kot je bilo ped 70 leti zapisano v časniku “Jutro”, lahko pridemo na Bloke s štirih strani. Prva je po velikolaški Dolini čez Podstrmec na Lužarski breg do lužarske ali duhovske Strmice. Z vzhodne strani pridemo čez sodraški Boncar ne beneško Strmico, kratko Benete, od koder pridemo čez Runarsko in Studenec do glavnega mesta bloške deželice, v Novo vas, ki je imela leta 1943 pošto, osem učiteljev, mesarja in dacarja. Po stari cesti iz Grahovega pridemo čez grahovski Strmec in Radlek v Velike Bloke, ki je bila tedaj največja, ne pa glavna vas na Blokah. Četrti dohod pa je iz Loškega potoka in drži ob severnem vznožju Bloščka nad Ravnami in Topolom čez studenec v Novo vas.
Bloke so v zapisih omenjene že v 13. stoletju kot Oblak, Oblakh, Oblokh in podobno. Sprejemljiveje pa je, da ime izhaja iz raznik lok, ki jih je na planoti veliko. Loke so bile prej kot vasi, ki so nastale “ob lokah”.
Tam je bilo vedno veliko snega in znana bloška burja je naredila zamete, ki so bili primerni tudi za skakalnice. Marsikdo misli, da so prastari Bločanje gojili smučarski šport, pa ni tako. Samo nujna, živa potreba je rodila na Blokah smučarstvo. Zamislite si položaj pred 150 leti. Čez tridest vasi je bilo, najbližja železniška postaja na Rakeku, oddaljena štiri ure hoda, pri Fari župnija in šola z enim učiteljem, nekaj mesecev pomladi, vse ostali pa zima, mraz, sneg in burja. Potreba po druženju in dobrinah, potrebnih za življenje, pa je bila prisotna tudi tedaj. Treba je bilo v trgovino pa tudi k maši ob nedeljah in praznikih. Za potrebo so si počasi izmislili dilce na nogah, ki so jim rekli smučke ali smuči. Delali so jih sami. V splošnem so bile iz klanega bukovega lesa, ki se je eno ali več let paril v istjah, nakar so posušene in spredaj že ukrivljene dele obdelali in jih dali v promet. Smučka je bila okrog ene klaftre dolga, pet col široka in nekaj manj kakor pol cole debela. Spredaj so jo okovali z medenino, da se ni uklala. V sredini so pritrdili za stopalo kos stare klobučevine, da ni drselo, počez pa so za stremen pritrdili kos obrabljenega hlačnega pasu. Tako so hodili Bločani k maši in svoje lesene konjičke postavili ob zunanji zid, tako so hodile mlade neveste pred pustom k izpraševanju, tako so hodili po vaseh razni mešetarji in živinski prekupčevalci. Potem pa smo dobili boljše ceste, večje pluge, nove avtobuse in kasneje še vsak svojega jeklenega konjiča in telefone in nuja se je prelevila v šport.



Slovarček:
- istje: odprtina pred kuriščem kmečke peči
- klaftra: dolžinska mera, 1,896 metra; prostorninska mera, predvsem za drva, približno 4 kubične metre
- cola: dolžinska mera, približno 2,5 cm
Viri:
- Jutro: ponedeljska izdaja (03.05.1943), letnik 23, številka 99a. URN:NBN:SI:DOC-WZ1XJOXE from http://www.dlib.si
Kraj: Bloke
Datum: 1967
Avtor: Jože Žnidaršič
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 14. 5. 2013
Oblika: razglednica
Kako se naša zgodovina hitro izgublja, kaj je z nami, Slovenci? Bloke kot zibelka jadralnega letenja, kot zibelka smučanja, kot največji (nekoč) vojaški poligon! Še dandanes radi pridemo
s Slivnice na še en “skok” v pradomovino jadranja, čeprav le s padali, ter razmišljamo o
tem, kake prelete bi bilo možno dosegati nekoč, če bi imeli dandanašnjo opremo!
Tako pa mislim, da povprečna geografija Slovencev v večini sega le do Cerkniškega
jezera, tam čez je pa miselni mrk, žal! Pri nas je žal preveč “izgubljenih” krajev kot so
Brkini, Čičarija, Haloze…… Lep pozdrav iz Savinjske doline, Vlado
Ivanka pridite k nam vam bom skuhala krompirjeve žgance, zabelila z ocvirki in še krompir dobite. Milena
Žgance pa, to pa ja. Z veseljem. Hvala za povabilo.