1967 Bloke – Devet mesecev zime

Bloška planota je znana smučarjem, jadralnim padalcem, ljubiteljem čistega zraka in Krpanovega pohoda in tudi vsem tistim, ki so kdaj hodili tja na orožne vaje. Baje imajo tudi posebno okusen krompir, ki raste samo tam. Povedali so mi pa tudi, da se je že izrodil, ampak meni se zdi, da je bilo to rečeno samo zato, ker sem želela eno gajbo semenskega.

Kot je bilo ped 70 leti zapisano v časniku “Jutro”, lahko pridemo na Bloke s štirih strani. Prva je po velikolaški Dolini čez Podstrmec na Lužarski breg do lužarske ali duhovske Strmice. Z vzhodne strani pridemo čez sodraški Boncar ne beneško Strmico, kratko Benete, od koder pridemo čez Runarsko in Studenec do glavnega mesta bloške deželice, v Novo vas, ki je imela leta 1943 pošto, osem učiteljev, mesarja in dacarja. Po stari cesti iz Grahovega pridemo čez grahovski Strmec in Radlek v Velike Bloke, ki je bila tedaj največja, ne pa glavna vas na Blokah. Četrti dohod pa je iz Loškega potoka in drži ob severnem vznožju Bloščka nad Ravnami in Topolom čez studenec v Novo vas.

Bloke so v zapisih omenjene že v 13. stoletju kot Oblak, Oblakh, Oblokh in podobno. Sprejemljiveje pa je, da ime izhaja iz raznik lok, ki jih je na planoti veliko. Loke so bile prej kot vasi, ki so nastale “ob lokah”.

Tam je bilo vedno veliko snega in znana bloška burja je naredila zamete, ki so bili primerni tudi za skakalnice. Marsikdo misli, da so prastari Bločanje gojili smučarski šport, pa ni tako. Samo nujna, živa potreba je rodila na Blokah smučarstvo. Zamislite si položaj pred 150 leti. Čez tridest vasi je bilo, najbližja železniška postaja na Rakeku, oddaljena štiri ure hoda, pri Fari župnija in šola z enim učiteljem, nekaj mesecev pomladi, vse ostali pa zima, mraz, sneg in burja. Potreba po druženju in dobrinah, potrebnih za življenje, pa je bila prisotna tudi tedaj. Treba je bilo v trgovino pa tudi k maši ob nedeljah in praznikih. Za potrebo so si počasi izmislili dilce na nogah, ki so jim rekli smučke ali smuči. Delali so jih sami. V splošnem so bile iz klanega bukovega lesa, ki se je eno ali več let paril v istjah, nakar so posušene in spredaj že ukrivljene dele obdelali in jih dali v promet. Smučka je bila okrog ene klaftre dolga, pet col široka in nekaj manj kakor pol cole debela. Spredaj so jo okovali z medenino, da se ni uklala. V sredini so pritrdili za stopalo kos stare klobučevine, da ni drselo, počez pa so za stremen pritrdili kos obrabljenega hlačnega pasu. Tako so hodili Bločani k maši in svoje lesene konjičke postavili ob zunanji zid, tako so hodile mlade neveste pred pustom k izpraševanju, tako so hodili po vaseh razni mešetarji in živinski prekupčevalci. Potem pa smo dobili boljše ceste, večje pluge, nove avtobuse in kasneje še vsak svojega jeklenega konjiča in telefone in nuja se je prelevila v šport.

Vse o spomeniku padlim borcem in žrtvam fašizma si lahko preberete v postu 1951 Nova vas – odkritje spomenika, …

… o dveh oficirskih vilah pa v postu 1938 Velike Bloke – Pet motivov.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Turistična zveza Cerknica izdala precej razglednic z motivi notranjskih krajev, ki jih je natisnila tiskarna ČZP “Pomurski tisk” iz Murske Sobote.