1938 Sv. Vid – Družina Makovec
Fotografija je bila posneta 26. decembra 1938, najverjetneje ob cerkvi Sv. Vida na dan mašniškega posvečenja Andreja Makovca z Rudolfovega.
Na sliki vidimo družino Makovec, njihove sorodnike, župnike in povabljene goste. Ker je bil to zimski čas, so toplo oblečeni, je pa le videti, predvsem pri ženskah, modo tistega časa. Starejše ženske so pokrite s svilenimi rutami, zelo natančno zavezanimi, z gubami pri straneh in zatisnjenim vozlom pod brado. Nekaj deklet je pokritih z baretkami. To so bila kvačkana pokrivala, ki so jih dekleta sama kvačkala iz bombaža.
Najmlajša Makovceva Ivanka ima na glavi venček. Verjetno je bila spletična. Francka pa je pokrita s šerpo. To so bile nekakšne rute, bolj podobne šalom, iz svilenega blaga in na koncu z dolgimi resami. Res je, da so bili v starih časih čez teden slabo oblečeni in celo v zašitih oblačilih, ampak v nedeljo in ob praznikih pa so bili v kvalitetnih oblekah iz naravnih materialov. Izdelovali pa so jih krojač in izurjene šivilje.
- V zadnji vrsti tretji z leve je Anton Tekavec – župan,
- Marija Tekavec,
- Vida Kocjančič,
- pred Marijo Tekavec je Neža Tekavec,
- z venčkom v laseh, skrajno desno je Ivanka Makovec,
- poleg kuharice sedi Jože Makovec.
- Desni s klobukom v zadnji vrsti je France Tekavec,
- prva z leve Pepca Tekavec,
- poleg je Nežka Tekavec in
- Francka Zgonc z Radljeka.
- Z belo šerpo pokrita je Francka Makovec,
- levo od nje Pepca Makovec.
- Prvi z leve Andrej Makovec, starejši,
- pokrit z biretom je Andrej Makovec, mlajši – novomašnik.
- Fantiček, prvi z leve, je Ivan Makovec,
- desno od njega pa Alojz Makovec.
- Z belim cvetjem okrašen križ pestuje novomašnik Andrej Makovec,
- levo od njega ponosno sedi njegov oče, tudi Andrej.
Vesten udeleženec slavja je zapisal kraj in čas dogodka.Slovarček:
- biret: latinsko – birretum: pokrivalo iz zvaljane volne, je pokrivalo katoliških ali judovskih duhovnikov in dostojanstvenikov
Viri:
Zapisala Ana Ivančič.
Kraj: Sv. Vid
Datum: 26. december 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Ivančič
Skenirano: 16. 7. 2014
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Ko je gospod Makovec služboval na Blokah, sem tudi jaz hodila k verouku. Spomnim se male sobice v “farovžu” in majhnih, skupaj povezanih klopc. Kakšen nagajivec jih je včasih dobil s cerkvenim ključem po glavi, No, enkrat sem jih dobila tudi jaz. ( seveda čisto po nedolžnem 🙂 ). Kasneje je služboval tudi v Begunjah in ko sem jaz leta 1980 prišla v Begunje, mi je rekel :”Ali si prišla za mano?”. Na stara leta se je rad hecal z našimi otroki.
Moram reči, da ga tudi jaz nimam v najlepšem spominu. Cerkev pri Fari je namreč na hribu, po katerem smo se Farški otroci radi sankali. Gospod Makovec se je verjetno bal, da bodo ljudje, ki so hodili k maši, drseli in nas je vedno podil. Sanke pa je vzel vedno le meni. Spomnim se, da se mi je zdelo čudno, da me oče ni preveč kregal, ko je moral po sanke v župnišče. Me je pa izgleda njegova sestra Ivanka imela rada, saj me je še dolgo po odhodu z Blok puščala pozdravit