Skip to content

1943 Rab – Z Dolenjih Poljan

25. 08. 2014

Rab 030

Fotografija je iz albuma “Rab”, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Pripravila ga je italijanska vojska. Pod fotografijo je v albumu napis: “Ingresso di una tenda normalizata del convalescenziario”.

Zgodbo mi je pripovedovala teta Marija Miklič in zapisala sem jo naprej dobesedno in v narečju, ker je bila namenjena za knjigo narečnih pripovedi, vendar v njej potem ni bila objavljena. Za Stare slike sem tukaj pripravila poknjižen in le malenkost prirejen zapis:

Z Dolenjih Poljan so Italijani odpeljali veliko vaščanov v taborišče na Rabu …

Popoldne so jih pobrali po vasi in jih čez noč zaprli v Polončičev »štibelc«, naslednji dan pa so morali iti z Italijani. Naša mama so dali zetu Ivanu, preden so ga odpeljali, kos hlebca, pa je tisto tiščal pod pazduho, da ne bo lačen … Potem so jih odpeljali na Rab …

Vsi so potem prišli domov: Ivan je prišel, žena mu je pošiljala pakete in tudi sosedovi vsi trije so se vrnili. Eden, še mlad, je šel k ta belim, eden je bil pri partizanih, potem pa je bil v Nemčiji v internaciji… Druga dva sosedova sta tudi prišla živa z Raba.

Ivan je bil pri partizanih na Blokah. Neko nedeljo popoldne so šli v patrolo, pa je bil ubit …
Ko so prišli z Raba, so morali iti v partizane …

Rab-030Pri pregledu albuma lahko ugotovimo le, da je bilo taborišče urejeno, kar pa nikakor ni v skladu s pripovedi ljudi, ki so bili tam zaprti.

 

Na fotografiji sem opazil jarke, ki so bili izkopani, da se je močvirni teren taborišče vsaj nekoliko izsušil.

Zvočni zapis zgodbe:

Viri:

  • Marija Miklič, r. 1922, zapisano v Prezidu 2003

Zgodbo je zapisala: Milena Ožbolt.
Kraj: Rab, koncentracijsko taborišče Kampor
Datum fotografije: februar 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Album “Rab”, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: neznano (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Oblika: fotografija
Datum zvočnega posnetka: 4. 8. 2014
Pripoveduje: Milena Ožbolt

Advertisements
2 komentarja leave one →
  1. Anonimnež permalink
    25. 08. 2014 09:59

    Milena, tvoj narečje je bilo prijetno poslušati, po domače, kot da bi sebe slišala. Takih zgodb je dosti tudi od drugih, tako kot od mojega očeta brat, Lužarjev. Pozdrav od Milene v Australiji.

    Všeč mi je

  2. ožaroža permalink
    25. 08. 2014 15:27

    Hvala. Vaše narečje tam daleč se je gotovo manj spremenilo v teh letih kot se je naše tukaj, tako da je najbrž v nekem smislu bolj pristno. Upam, da bom kdaj tudi jaz vas slišala!
    Ali je bil vaš stric iz Nadleska? Tam poznam Lužarjeve. Pozdrav od Milene iz Slovenije Mileni v Avstralijo!

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: