1943 Rab – Z Dolenjih Poljan
Fotografija je iz albuma “Rab”, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Pripravila ga je italijanska vojska. Pod fotografijo je v albumu napis: “Ingresso di una tenda normalizata del convalescenziario”.
Zgodbo mi je pripovedovala teta Marija Miklič in zapisala sem jo naprej dobesedno in v narečju, ker je bila namenjena za knjigo narečnih pripovedi, vendar v njej potem ni bila objavljena. Za Stare slike sem tukaj pripravila poknjižen in le malenkost prirejen zapis:
Z Dolenjih Poljan so Italijani odpeljali veliko vaščanov v taborišče na Rabu …
Popoldne so jih pobrali po vasi in jih čez noč zaprli v Polončičev »štibelc«, naslednji dan pa so morali iti z Italijani. Naša mama so dali zetu Ivanu, preden so ga odpeljali, kos hlebca, pa je tisto tiščal pod pazduho, da ne bo lačen … Potem so jih odpeljali na Rab …
Vsi so potem prišli domov: Ivan je prišel, žena mu je pošiljala pakete in tudi sosedovi vsi trije so se vrnili. Eden, še mlad, je šel k ta belim, eden je bil pri partizanih, potem pa je bil v Nemčiji v internaciji… Druga dva sosedova sta tudi prišla živa z Raba.
Ivan je bil pri partizanih na Blokah. Neko nedeljo popoldne so šli v patrolo, pa je bil ubit …
Ko so prišli z Raba, so morali iti v partizane …
Pri pregledu albuma lahko ugotovimo le, da je bilo taborišče urejeno, kar pa nikakor ni v skladu s pripovedi ljudi, ki so bili tam zaprti.
Na fotografiji sem opazil jarke, ki so bili izkopani, da se je močvirni teren taborišče vsaj nekoliko izsušil.
Zvočni zapis zgodbe:
Viri:
- Marija Miklič, r. 1922, zapisano v Prezidu 2003
Zgodbo je zapisala: Milena Ožbolt.
Kraj: Rab, koncentracijsko taborišče Kampor
Datum fotografije: februar 1943
Avtor: neznan
Zbirka: Album “Rab”, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Skenirano: neznano (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Oblika: fotografija
Datum zvočnega posnetka: 4. 8. 2014
Pripoveduje: Milena Ožbolt
Milena, tvoj narečje je bilo prijetno poslušati, po domače, kot da bi sebe slišala. Takih zgodb je dosti tudi od drugih, tako kot od mojega očeta brat, Lužarjev. Pozdrav od Milene v Australiji.
Hvala. Vaše narečje tam daleč se je gotovo manj spremenilo v teh letih kot se je naše tukaj, tako da je najbrž v nekem smislu bolj pristno. Upam, da bom kdaj tudi jaz vas slišala!
Ali je bil vaš stric iz Nadleska? Tam poznam Lužarjeve. Pozdrav od Milene iz Slovenije Mileni v Avstralijo!