Skip to content

1959 Rakov Škocjan – Družabno življenje

15. 11. 2014

141017646Ko sem bila jaz mlada, je bilo lepo na vasi. Nič nismo imeli. Ni bilo računalnika in televizije, še kina ne. O mobitelih se še govorilo ni. Nismo imeli avtomobilov, samo kolesa, nekateri fantje pa motorje, ki so bili zakon. Imeli smo pa fino družbo. Imeli smo en drugega in smo se družili in pogovarjali, pa tudi kregali in parčkali. Zbirali smo se na stopnicah hiše, ki je bila čez cesto in prazna. Prvi, ki je prišel na zbirno mesto, je zatrobil, če je bil z motorjem, če je bil z biciklom, je zažvižgal. Atu se je to zdelo malo trapasto, saj bi lahko kdorkoli prišel not poklicat, ker so bila vrata odklenjena. Zato mi je nekoč rekel, da se žvižga samo psom pa vlakom. Sem bila kar malo užaljena, ampak taktika je ostala enaka, saj je delovala.

Po kriterijih Zavoda za zaposlovanje je človek mlad, dokler je star 29 let in 364 dni, naslednji dan pa ne več. To je bilo treba povedati zaradi tistega, kar bom napisala v naslednjem stavku. Ko je bil moj sin mlad, je bilo še vedno lepo na vasi. So imeli fantje že motorje pa so se kam peljali. Mame smo doma sedele pri oknih in čakale, kaj bo prej: al mulc doma, al policija na vratih. Najbolj sem bila srečna, ko je prodal motor. Pol je šel pa k potapljačem! Pravzaprav sem hotela povedati, da še vedno niso imeli avtomobilov. So bili pa že prvi telefoni, ki niso tehtali 25 kil. Imenovali so se Mobi reglja pa še eni drugi tiči, katerih se sedaj ne spomnim. Internet je bil v plenicah. Deloval je preko telefonske linije in to se je na računu konec meseca kar precej poznalo. Pa še nihče ni mogel telefonirati ne ven ne not, ker je bila linija zasedena. In še za telefonski priključek smo plačali k črni, kot da bi bil zlat. To je bilo samo v Jugoslaviji in Slovenija je prevzela primer dobre prakse. Na srečo so sedaj mobiteli, ki so skoraj zastonj ali pa tudi so, ker ima vsak dijak boljšega, kot jaz. No, ko je bil moj sin mlad, so se tudi še družili. Nekoč so imeli potapljaški piknik v Rakovem Škocjanu. Eden od njih je vrgel košček kruha, ki mu je ostal, v grmovje. Itak ga je potem snedla kakšna žival. Ni naredil čisto prav, popolnoma narobe pa tudi ne. In mu je rekel drugi potapljač, ki je reševal svet:

“Kako se dela s hrano! V Afriki so pa lačni!”

“Ja, saj so žejni tudi,” mu je odvrnil kruhoborec, “pa ti zato nič manj ne piješ.”

V Škocjanu je bilo veliko piknikov. Tja smo hodili na nedeljske izlete, ker se je dalo peš čez gozd. Sedaj so poti zaraščene, ker že toliko časa nihče ni šel peš. Morda je v tem trenutku kaj drugače, saj je žled naredil svoje.

Zdaj smo pa pri sliki. Vesela družba se je fotografirala v Škocjanu pred Zwölfovo kočo. Bil je gozdar in je tam stanoval. Kočo so kasneje podrli. V Škocjanu je bila veselica in so se pridružili. Ko so bili pa oni mladi, pa ni bilo nič od prej naštetega: ne interneta, ne fejsbuka, ne televizije, ne avtomobilov in motorjev, nekateri še dobrih čevljev niso imeli. Pa so se imeli vseeno fajn. Odpravili so se peš tja in nazaj, vmes je bil pa žur. Tako so tudi spoznavali nove prijatelje, morda tudi bodoče zakonce. Videli so, kakšen je kdo, al je mona al je človek. Sedaj se spoznavajo na internetu in se lahko vsaka spaka za Rocka Hudsona proda. Da bodo še mladi razumeli bom rekla, da se za Brada Pitta proda. Pa zdravi so bili. Lahko so tudi kaj spili, saj ni bilo treba skrbeti, kdo bo vozil. Če se ga je pa le kakšen preveč nabral, so mu pa pomagali domov, ker so vedeli, kaj je tovarištvo.

Vrnite nam tiste čase!

141017646-001 Zadnji na desni, ki se tako lepo smeje, je Andrej Gregorič. Ostale bodo prepoznali bralci.
141017646-002 Stojijo: teta Mara, Jože Zalar, Slava Repolusk, Volbenk Demšar s svojo stalno spremljevalko – harmoniko.

Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 1959
Avtor: neznan
Zbirka: Volbenk Demšar
Skenirano: 17. 10. 2014
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. 15. 11. 2014 07:58

    Kako prisrčno. Res je bilo lepo, ko smo bili mladi. In tudi ko so bili mladi naši sinovi… Eh.

    Všeč mi je

  2. maja s permalink
    16. 11. 2014 16:37

    Zelo lepo napisano! Sem pa prepričana,da bodo sedanji otroci ravno na tak način govorili o svojem otroštvu.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: