1965 Babno Polje -Tonček, Šargo, Riđan in gumar

Otroci kot je Tonček, so že morali pomagati pri kmečkem delu – v tem primeru bi tlačili seno na vozu – korist je bila dvojna ali trojna: s svojo skromno težo so vendarle nekoliko potlačili tovor, da so lažje naložili vse, hkrati so se učili delati in ne pasti lenobo, pa še stari so jih imeli pred očmi, da niso mogli napraviti kakšne neumnosti. Nič zato, če so otroke suhe travne bilke pikale, praskale in žgečkale po nežni koži; nikogar ni skrbelo, da lahko padejo z voza, da se konji lahko splašijo, da so v senu morda klopi ali slepci ali kdo ve kaj … čimprej se morajo utrditi – življenje ni praznik! Če so bile hlače dolge, sonce ne prevroče in obljubljena dobra malica, se je tudi otrokom nekaj časa zdelo zabavno …Tonček se je pred aparat postavil “mirno”, čeprav drži Riđana, ki ga nezaupljivo gleda, medtem ko Šargo (ali morda Lisec, Fuks ali Pram) s filozofskim mirom čaka, da bo cirkus s fotografiranjem mimo in bo zaslišal povelje:”Dija!”, ko mu bodo privarčevane moči prišle še kako prav, kajti lojtrni gumar je visoko naložen. Tončku se blešči, a je pripravljen potrpeti, kajti nastala bo imenitna slika – kateri od vrstnikov si že upa držati ogromnega konja za uzdo in ne treniti z očesom?! In to bo ostalo na sliki za zmerom! Povrhu je fant že kot Tonček imel rad domače živali in ko je postal Tone, jih je imel še rajši – vse do danes.Gotovo je že tedaj poznal povelja, s katerimi dosežeš, da te konj uboga: “Dija!” – “Naprej! … Potegni! … Hitreje!”, “Houd!”- “Zavij levo!” in “Bistahar!” – “Zavij desno!” Če je konj prestopil šrango, je bilo treba znati tudi dovolj glasno zavpiti “Auf!” in rahlo dregniti konja na tisti strani, kjer se je moral prestopiti … Če si v tem primeru še tako glasno kričal “Stop-se!” so te razumeli le voli in krave, konji pa ne …

No, kako je bilo ime konjema sem samo ugibala, Tončka pa poznam: to je Tone Vesel, vnuk Brinarjevega Janeza z Babnega Polja, tistega, ki je bil že poleti 1914 vpoklican v vojsko …

Konj pozna, da ga ne vodi roka, ki je je vajen. Bo to novi gospodar? Je vreden zaupanja in ubogljivosti? Riđan ni čisto prepričan … Po dvajsetih letih službe pri Franetu ga bo zdaj vodil otrok?!