1893 Loška dolina – Stari računi

Račun
Jest poterdujem Jakob Šraj Dasem prejel Zatesarsko deilo Napolaneh ot Marete Okolis Dvei200sto kron Zaskedin pa zahišo otstreihe in otesaina

Z deloma nečitljive štampiljke razberemo:
Jakob Šraj, … mojster, Vrhnika št. 22 … Rakek

Mojster Jakob Šraj je pri Okoliševih na Dolenjih Poljanah očitno opravil kar precej dela, plačala pa mu je mogoče moja stara mama Marjeta Okoliš, rojena leta 1886 v Podložu pri Tomaževih. Je bilo to v tistem času, torej leta 1905, ko je stari oče Anton Okoliš izkopal velik vodnjak, ki drži 70 kubičnih metrov vode in se vanj steka kapnica s skednja in hiše? Vodnjak je za dolgo rešil težave z vodo, ki so je v prejšnjem vodnjaku imeli le za 17 dni in so jo morali v sili voziti celo iz Vrhnike? V ta namen so imeli báču, ki so jo pritrdili na prvo premo voza in vpregli vola. Del težav je reševala tudi lokev, ki so jo skrbno pazili in negovali, da je ilovnata zemlja ostala stlačena in voda, ki se je nacedila s hriba, ni prehitro poniknila in so imeli vodo za napajanje živine in pranje. O njej danes ni več sledu, Okolišev rod pa že najmanj od leta 1751 živi na Poljanah.

Ampak – kaj pa če udeleženca pri nastanku tega računa nista bila moja stara mama Marjeta Okoliš in Jakob Šraj, ded sedanjega gospodarja v Vrhniki Pri Šumradovih, ampak neka druga Marjeta Okoliš, in drugi Jakob Šraj, tisti, ki je bil rojen 1854 in se je poročil s Frančiško Veber z Babnega Polja in je bil menda tudi tesar in vnuk prvega Jakoba Šraja, ki se je leta 1814 priženil z Blok v Vrhniko? In je bil ta Jakob, za katerega sem najprej mislila, da je napisal račun, šele njegov vnuk ali pranečak? In je bila tista, leta 1853 rojena Marjeta Okoliš pozneje tašča te, mlajše Marjete, in moja prababica? Ali celo tretja Marjeta – najstarejša – prasvakinja moje stare mame, rojena leta 1833? … Ob majhnem izboru in ponavljanju vedno istih imen iz roda v rod pa res lahko nastane lepa kolobocija!

Kakšen denar so imeli v enem in drugem možnem obdobju nastanka tega računa? Se je v tem času kaj spremenil? Pokojni Franc Ovsec, tudi eden od potomcev Okoliševih nevest, bi to vedel …

Po čem bi še lahko sklepali, od kdaj je račun? Jezik v besedilu je res hudo starinski in okoren, a je lahko tudi posledica skromne jezikovne izobrazbe pisca. Je način, kako je zapisal posamezne črke, na primer d in k ter dejstvo, da je priimek Okoliš, zapisal s črko s namesto š namig, da je račun starejši kot sem sklepala najprej? Je verjetno, da bi sredi 19. stoletja v hribih nad Loško dolino tesarski mojster izdal pismeno potrdilo o prejetem denarju? … Zakaj pa ne, saj takrat ni bila več kamena doba … Je v napisu, ki ga ne morem razbrati, na štampiljki uporabljen nemški izraz za mojstrov naziv? …

Račun je napisan na obrazcu z glavo ob strani, kjer piše zgoraj T. MLEKUŽ, v naslednji vrsti Stari trg pri Rakeku, levo od glavnega napisa z manjšimi črkami Zaloga manufakturnega blaga, na desni Zaloga špecerijskega blaga in čisto spodaj Po najnižji ceni. Vse je lepo dekorirano s srčastimi okraski, vijugami, črtami in pikami – prav v duhu 19. stoletja, ko je moralo biti vse uporabno TUDI lepo … V glavnem delu obrazca je naslov Račun, nad tem piše Folij …, na nasprotni strani pa Stari trg, dne …..189.. Pod naslovom je prostor za ime, v kotu pa izvemo, da je obrazec natisnila Narodna Tiskarna Ljubljana. Črta, ki deli naslov od vsebine računa, je prekinjena z drobno tiskanimi besedami Plača se v Starem trgu.

Zdaj pa k vsebini:
List je očitno nekak letni obračun, saj je na mestu za datum le letnica 1893, pač pa so datumi v prvem stolpcu. Račun je naslovljen takole: za Franc Kočevarja, tukaj – tako je lepopisno in poudarjeno izpisano. Sledijo pa datumi in postavke:

22. 3.	Za popravljanje čevljev dal	-.82
	Ivani za šolsko potrebo	-.90
6./5.	Franc ostal na cajhu	-.28
25./6.	Matiju za kolek za prošnjo za k vojakom	-.50
26./8.	… " … pot gotovina … " …	3.-
19./9.	Žeblje žagance za popravljanje skednja	-.45
16./10.	Matiju za čevlje	4.70
7. 11.	za Ivano za čižme	2.70
======	=================================	=====
		13.35

Pred seštevkom je zapisan še znak, ki najbrž pomeni vsoto ali kaj podobnega – in ničesar več. Nobenega podpisa ali žiga, nobene opombe, ki bi pojasnila namen računa. Je skrbni gospodar napravil letni obračun stroškov samo zase? Se stroški nanašajo le na določene ljudi? Družino, sorodnike, uslužbence? Kdo so Franc, Matija, Ivana? Kaj pomeni, da je Franc ostal na cajhu? Cajh je znan kot trpežno blago za delavniške obleke – je Franc dobil cajhasto obleko ali gre za kaj drugega?

Kakšna je bila denarna enota takrat, kakšen denar so uporabljali? Avstroogrski nedvomno, ampak v čem je računal zapisovalec tega računa? Krone, goldinarji, tolarji, kaj drugega?

Človek, ki je napisal račun, je bil gotovo dovolj izobražen in predvsem pedanten – pisava je lepo enakomerno nagnjena, vijuge skrbno izpisane, pri datumih ne manjka niti ena pika, številke so skrbno razvrščene v stolpce. Vzorno. Je bil kaj ponosen na svojo lepo pisavo, jo je negoval in izpopolnjeval?

Največ stroškov je napravil Matija, ki je šel k vojakom: za kolek, za pot in nazadnje še za čevlje. Je bil to sin? In končno: kakšno zvezo ima trgovina T. Mlekuž z osebo, na katero se glasi račun? Je bil pisec računa lastnik trgovine, dolžnik ali kaj drugega?

Neverjetno koliko vprašanj lahko povzorčijo majhni orumeneli listki z nekaj številkami in besedami …