Skip to content

1892 Nova vas – Račun trgovca Lenarčiča

5. 07. 2015

CER-4-154-683-05Franz Lenarčič je bil trgovec v Novi vasi, ki se je držal predpisov in je za izdano blago izdal račun po vseh pravilih.

Blago pa je nakupila Katarina Modic, ki je zapravila za obleke prav toliko kot jaz. Ampak jaz sem v to prisiljena, ker se krčijo. Ali pa je bila mojškra. Ko še ni bilo raznih trgovin z oblekami, da jim ne bom delala reklame, jih ne bom imenovala, so obleke šivale šivilje, moške obleke pa krojači. Glede na to, koliko stvari je nakupila, je bila gotovo šivilja pri Fari.

V tistih časih so šivilje šivale doma in imele prijavljeno obrt ali pa so hodile v štero. Prišle so enkrat na leto in naredile obleko za vso družino. Iz flanele so delali srajce in bluze, pa moške dolge gate za zimo in tudi rjuhe. Futr za pod obleko je bila podloga za krila in za suknjiče. Iz porhanta so delali delovne hlače in krila. Kupila je tudi žido za firtah, kar pomeni, da to ni bil firtoh za vsak dan, ampak zaradi lepšega ali pa za k narodni noši. Da je najverjetneje šivala tudi narodne noše potrjuje tudi dejstvo, da je kupila več rut. Poleg tega pa še nekaj drobnarij. Da je vse to lahko nesla, je razumljivo, da je morala kupiti še jerbas. Zapravila je 45 kron, kar ni bilo malo denarja.

In, evo vam davčne blagajne. Na računu je kolek za eno krono. Veletrgovci – trgovci na debelo so morali račun registrirati na sodniji in plačati takso za registracijo. Potem pa seveda še davek. Ja, državna blagajna je bila od nekdaj lačna. Leta 1892 so izvedli tudi davčno reformo in goldinarje zamenjali za krone. Samo nekaj me moti? Zakaj je na koleku z eno krono letnica 1888?

Ko so se nekoč začele spomladanske razprodaje (ali pa so bile zimske), sem se jih tudi jaz udeležila. Če pošteno povem, sem se udeležila samo ene. Sem si kupila eno krasno, črno jakno. Ko sem jo pomerila, mi je Tanja rekla, da mi lepo paše, pa sem jo nadrla naj drži moj plašč, pa tiho naj bo. Potem mi je to isto rekla trgovka, ampak ona to mora po službeni dolžnosti, če hoče kaj prodati, sem se ji pa zahvalila. Potem je bila pa Tanja užaljena. Jakna je bila skonto, zelo, sem dala zanjo tri jurje in pol (v tolarjih). Potem sem jo pa doma mami veselo pokazala in povedala ceno, da me bo pohvalila, kako sem opravila ugoden nakup. Pa kaj še! »Zato pa nimaš nobenega denarja, k vse za cunje zmečeš. Pa še premajhna ti je!« Da razložim: saj imam kaj denarja. Da je jakna premajhen pa pri mami pomeni, da mi je prav in da mi ni dve številki prevelika. Sem bila tiho, samo Sebastjan se je zame postavil. Sem si mislila, da bo že še prišla v mojo cerkev k maši. Pa res ni trajalo dolgo. Ko je šla v Ljubljano na pregled, ni hotela, da grem z njo, ker ona ne rabi varuha. Mi je bilo potem vse jasno zakaj, ker si je privoščila turnejo. Si je kupila med drugim tudi bluzo za dva jurja in pol in sem ji takoj povedala, da zato pa nima nobenega denarja, k vse za cunje zmeče. Se je sam na eno stran smejala.

Slovarček:

  • mojškra: šivilja
  • štera: prvotno opravljanje obrti brez oblastnega dovoljenja (iz nemščine störer = šušmar), pozneje uslužnostno delo na domovih. V štero so hodili čevljarji, krojači, kolarji.
  • porhant: debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina
  • futr: podloga
  • muslin: fino bombažno blago, ki se uporablja za mnoge namene. Poleg oblek še v kulinariki za filtre, v medicini za gaze in v gledališčih za sedeže.
  • žida: svila
  • firtah, firtoh: predpasnik
  • jerbas: košara
  • goldinar: denarna enota stare Avstrije, nekdaj zlatnik, srebrnik. Od leta 1754 je bila uradna valuta Habsburške monarhije goldinar (nem. Gulden, madž. forint, lat. florin). Z oblikovanjem Avstrijskega cesarstva (leta 1804) se je goldinar obdržal, kot tudi z avstro-ogrsko nagodbo 1867. Prvotno (do leta 1857) se je goldinar delil na 60 krajcarjev (nem. Kreuzer, madž. krajczár) – 1/60), pozneje pa na 100 krajcarjev (1/100). Leta 1892 je goldinar prepustil mesto novi valuti – kroni. Avstro-ogrska krona (nem. Krone, madž. korona) je bila v rabi do razpada Avstro-Ogrske, to je do konca prve svetovne vojne. Krona se je delila na 100 vinarjev oziroma helerjev (nem. Heller, madž. fillér). Tečaj med goldinarjem in krono je bil 1 goldinar = 2 kroni.

Viri:

Kraj: Nova vas
Datum: 1892
Avtor: Franz Lenarčič
Zbirka: Zgodovinski arhiv Slovenije cer-4-154-683-05
Skenirano: 19. 3. 2015 (ZAS)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
One Comment leave one →
  1. 5. 07. 2015 07:26

    Poučno in prisrčno – kdor zna, pa zna! Posebno sem vesela razsvetljenja glede goldinarjev in kron – zdaj vem, da je bil račun tesarja Jakoba Šraja, k i ga je izstavil Marjeti Okoliš na Dolenjih Poljanah napisan po letu 1892, ker so valuta krone. Prav sitno mi je bilo glede tega, za iskanje rešitve pa “ni bli časa”…Katera od Okoliševih Marjet je tisti račun plačala pa vseeno še ne vem… ampak glavno, da ni dolga pri hiši.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: