Skip to content

1957 Stari trg – Izlet na Rab

10. 09. 2017

Med pozabljenimi osnutki prispevkov  iz leta 2010 je tudi tale, ki prikazuje učence  in njihove učitelje iz Starega trga. Na hitro smo lahko zapisali tole:

Slike so nastale na izletu na Rab. Na njih so skoraj vsi učenci iz 3. in 4. razreda (takrat še) Nižje (realne) gimnazije v Starem trgu. Na prvi fotografiji je z njimi razrednik Dušan Žnidaršič, na drugi pa  Berglez Slavko.

Puščica kaže razrednika Dušana Žnidaršiča iz Dan, ki je v Starem trgu učil matematiko približno do leta 1960, pozneje pa sta se z ženo Marijo, tudi učiteljico, odselila. Oba sta bila tudi vzgojitelja v Dijaškem domu Stari trg. Marija Žnidaršič je leta 1958/59 učila tretji razred …

Eden od učencev Dušana Žnidaršiča, nekaj let mlajši kot so ti na sliki, se spominja neke učne ure, ko Blažkov Janez ni naredil naloge ali nečesa ni znal, pa mu je učitelj prisolil – takrat najbrž še čisto zakonito in strokovno upravičeno, čeprav že zelo redko uporabljeno – pedagoško klofuto, da bi se poboljšal. Sošolcu se je to zdelo smešno, pa se je zahihital. Učitelj se je obrnil k njemu: “Kaj se pa ti smejiš?!” In je še njemu dodelil eno, da mu je še ves dan žarelo lice …

Vrnimo se k sliki: Šesta deklica od leve je Milena Žnidaršič iz Podcerkve (Binkar, lastnica slik?), za njo, najvišja, pa Vanda Hace iz Loža. Prepoznala ju je Marija Mlakar iz Starega trga.

Na manjšem izseku je mogoče zadnja v prvi, čepeči vrsti Minka Mulh iz Babnega Polja. Gotovo pa bodo bralci prepoznali še koga.
Dvoje lepih kopalk, gotovo kupljenih v trgovini ali poslanih iz Amerike. Drugi imajo na sebi večinoma domače šiviljske izdelke iz bombažnega kambrika.

Tu so se slikali s tovarišem Berglezom.

Slavko Berglez je takrat poučeval telesno vzgojo in mogoče še kaj, pozneje pa je postal vodja kadrovske službe v Kovinoplastiki, kjer je ostal do zgodnje smrti v osemdesetih letih. Bil je tudi izredno prizadeven urednik Glasila Kovinoplastike vse od začetka do smrti, dopisoval pa je tudi v druge časopise. Bil je zraven tudi pri Glasu Notranjske, časopisu, ki je bil predhodnik Glasila Kovinoplastike. Bil je uspešen organizator vseh mogočih slavnosti v Loški dolini – proslav, obletnic in podobno. Opravljal je tudi delo tajnika samoupravnih organov in gotovo še marsikaj, tako v Kovinoplastiki kot v Krajevni skupnosti Loška dolina. Skratka, v svojem času je bil eden najbolj aktivnih in prizadevnih družbeno političnih delavcev, kot se jim je takrat reklo.

Ta fotografija pa je nastala v Kamporju na Rabu, kjer je bilo taborišče. Tiste čase so iz Loške doline, če so ljudje že šli k morju, najpogosteje izbrali Opatijo kot najbližjo, ali pa otok Rab, kjer so obvezno obiskali pokopališče italijanskega koncentracijskega taborišča, saj je tam med vojno umrlo več kot 60 prebivalcev Loške doline. Očitno so tako ravnali tudi dijaki Nižje gimnazije Stari trg.

Viri:

  • Marija Mlakar, Stari trg, avgust 2017, ustno
  • Slavko Ožbolt, Markovec, september 2017, ustno

Kraj: Rab
Datum: 20. 6. 1957
Avtor: Foto Neno, Rab
Zbirka: Milena Binkar – Žnidaršič
Skenirano: 22. 9. 2010
Oblika: tri fotografije

2 komentarja leave one →
  1. francmazi permalink
    10. 09. 2017 11:49

    Da se ohrani spomin na človeka, ki je pomembno zaznamoval življenje v nekem kraju in času – to je med drugim tudi vloga starihslik – je treba prijaznemu opisu dejavnosti Slavka Bergleza dodati še nekaj. V petdesetih letih, ko je bil učitelj telovadbe, je tudi sam nastopal z vajami, ki so kazale velik talent za gimnastiko. Na nastopih TVD Partizana je blestel zlasti na drogu: veletoč in nato eleganten seskok z enojnim saltom ter brezhiben doskok.
    Če bi imel tedaj možnosti trenirati pod strokovnim vodstvom, bi se nedvomno razvil v odličnega telovadca.

  2. 10. 09. 2017 12:26

    Hvala za vaš prispevek k spominom na Slavka Bergleza!

Dodajte komentar

%d bloggers like this: