1933 Rim – Romanje

Tri leta je minilo od takrat, ko je bil objavljen prispevek o romanju Andreja Kranjca – Kranjč’ga strica iz Dobca v Rim. Sedaj so nam prišle v roke še tri fotografije tega dogodka.

Na prvi sliki pred baziliko sv. Petra v Rimu fotografu pozirajo stric Andrej, kar je prav nenavadno, saj se menda niso radi fotografirali. Tudi tu niso ravno sproščeni.

Naj tu navedem odlomek iz življenjepisa strica Andreja, ki ga je v župnijski kroniki leta 1956 zapisal tedanji begunjski župnik Franc Hiti. Ta nam osvetli stričevo romarsko žilico in pove tudi pravo leto romanja v Rim:

Že od zgodnjih mladostnih let je čutil v sebi vročo željo videti svet, po svetu kaj novega, zlasti cerkve in pri tem v duhu spokornosti opraviti romarske pobožnosti. Kot dete je že romal na Križno goro pri Ložu, seveda v mehkem materinem naročju. Ko se je razgledal zrel po svetu, so sledila romanja brez števila: Lurd s škofom Jegličem, Rim l. 1933 s škofom Rožmanom, Sv. kri na Laškem, Ptujska gora, Višarje, Krka na Koroškem itd. Težko mu imenuješ bolj značilno cerkev v Sloveniji, da je ne bi poznal.

Leta 1955 sem s starši in bratom v Rim poromala tudi jaz – obiskat teto Marico, očetovo sestro. Najbolj se spominjam dogodka na strehi cerkve sv. Petra. Med ogromnimi kipi je bil za nami mlad par. Dekle je reklo fantu: »Ovdje mi možeš slobodno sve kazati. Ovdje nas niko ne razumije.« Nismo se izdali, zapomnila pa sem si, čeprav sem bila takrat stara devet let.

Na drugi sliki je cela skupna ljudi, gotovo romarjev, ki so se udeležili skupinskega romanja s škofom Rožmanom. Prepoznam samo strica pred desnim srednjim stebrom, spet zelo resnega obraza. Nasmejani moški na desni je verjetno mož Jankotove Stane.

 Tretja slika je posneta v Koloseju, ravno tam kot tista že objavljena, le da so se osebe na njej malo zamenjale ali premaknile in da so vsi zelo dobro razpoloženi. Matevža Šviglja na levi je zamenjala ženska, ki je ne poznam. Zraven nje stoji mož Jankotove Stane. V rokah ima isti zavitek kot na že objavljeni sliki, ne vidim pa, kaj to je. Zraven njega so stric, neverjetno nasmejani. Stana se je postavila za strica, na kos zidu.

Prispevek je napisala: Marija Košir – Maša Kranjc.

Kraj: Rim
Datum: 1933
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Matjaž Šporar
Skenirano: neznano (MŠ)
Oblika: skenirane datoteke