1939 Rakek – Šiviljski tečaj

Tik pred drugo svetovno vojno je pri Domicelju na Rakeku potekal šiviljski tečaj, ki je bil dobro obiskan. Udeleženke so se na tečaju učile krojiti, šivati in tudi vezti. Ob izteku tečaja so se fotografirale in na ogled postavile poleg Singerjevih šivalnih strojev (za reklamo) tudi svoje izdelke, prav tako za reklamo, da bo videti, kaj vse ti stroji in one same zmorejo, pa tudi za spomin.

Sedijo:

• četrta z leve Ane Debevec, por. Poženel.

Stojijo:

• predstavnik tovarne Singer,
• tretja z leve je Jelka Kovšca, roj. Albreht,
• Rezka Zupan – Razporova,
• neznana,
• Demšarjeva iz Dovc.

Če je znalo dekle šivati, je bilo zelo zaželeno med samskimi moškimi, saj je bilo pričakovati, da bo družina prihranila marsikateri dinar za krojača. Če pa je za doto prineslo še šivalni stroj, po domače mašino za šivat, pa je bil njen rating toliko večji. Z mašino v hiši ni le prihranilo dinarjev za krojača, ampak je lahko še kaj prislužilo, če je le imelo čas in je bilo količkaj podjetno.

Ni znano, kdaj so se pojavili prvi šivalni stroji na Slovenskem. Menda okrog leta 1863. Najpopularnejše znamke so bile Singer, Howe, Pfaff in Ivan Jax. Tedaj so bili zelo dragi in proizvajalci so nudili brezplačne tečaje šivanja in vezenja. Kupiti jih je bilo mogoče z obročnim odplačevanjem, so pa tudi imeli večletne garancije.

Mici Kete iz Grahovega pri Cerknici je 27. decembra 1929 v Veletrgovini s šivalnimi stroji in kolesi ter pripadajočimi predmeti Ing. Vok, Tavčarjeva 7, Ljubljana, kupila šivalni stroj Pfaff po ceni 4.000 din. Za primerjavo, kako drag je bil, in ker smo ravno pri šivanju, naj povemo, da je plača delavca v oblačilni stroki znašala 17,73 din na dan. Za ta znesek je bilo moč kupiti 8 do 9 kg kruha, 2 do 3 litre vina v gostilni, 23 škatlic vžigalic (takrat so bile drage), delavski čevlji pa so stali 10 din.

Mama si je kupila šivalni stroj Bagat v začetku šestdesetih let 20. stoletja in je zanj dala celo Brestovo plačo – 3.500 din. Je odslužil svojo ceno, ampak ni entlal. Zato sem si jaz leta 1984 ali 1985 kupila Bagat Ruža step šivalni stroj, ki je bil takrat zadnji krik mode, prav tako pa tudi moj zadnji krik, saj je stal 507.000 dinarjev – cela plača s poračunom za pol leta. Bil je na elektriko, entlal je, šival knefnge in knofe, imel je posebno tačko za fršlus da ni vleklo, znal je štikati, ampak jaz ne skupaj z njim. Ta je stokrat odslužil svojo ceno. Prešival je skoraj toliko kot kakšen industrijski, če ne več. Leta 2016 pa se je začel malo hecati in ni bilo druge, kupiti je bilo treba novega. V Hoferju so prodajali Pfaffove po 99 evrov. No, vreden je pa glih toliko. Saj dela, ampak je skoraj vse, razen čolnička in igle plastično in ta ne bo zdržal toliko časa, kot je Bagatov. Zato bom dala slednjega v remont, samo da najdem serviserja.

Podatke je zapisala Marta Mele, hči Ane Debevec. Ona je tudi prepoznala osebe na sliki.

Slovarček:

• knefnge: gumbnice
• knof: gumb
• fršlus: zadrga
• štikati: vezti
• entlati: s cikcak vbodi, navadno strojno, robiti blago

Viri:

• Kresal, F. Mezde in plače na Slovenskem od novele obrtnega reda 1885 do kolektivnih pogodb 1991. Prispevki za novejšo zgodovino. Letnik XXXV, številka 1 – 2, stran 7 – 25.
• Arhiv stare slike
• Marta Mele

Kraj: Rakek
Datum: 1939
Avtor: neznan
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2012
Oblika: fotografija