Skip to content

1915 Tirolska – Velika vojna (1)

28. 09. 2018

Vojak na sliki je Janez Štefančič – Jagrov iz Podkraja nad Vipavsko dolino, moj ded. Fotografiral se je pred odhodom na Tirolsko fronto, mogoče v ateljeju v avstrijskem Kremsu, kot piše na obrobi, verjetneje pa je fotograf postavil mobilni studio bliže bojišču, kar bi bolj ustrezalo potrebam armade.

Kot avstro-ogrski državljan, letnik 1867, je bil vpoklican leta 1915. Takrat je imel že 48 let, doma je pustil šest otrok, najmlajši, moj oče Franc, je imel tri leta. Tirolska fronta se je nepričakovano odprla maja 1915, ko je Italija Avstro-Ogrski nenadoma napovedala vojno. Dolga je bila več kot 450 km in je večinoma potekala na 3000 m visokih vrhovih, gorskih planotah, ledenikih in ozkih dolinah Julijskih in Karnijskih Alp ter Dolomitih. Takrat se je oprlo tudi drugo bojišče, Soška fronta.

Kaj piše na zadnji strani te fotografije ne vem, ker je nisem mogel odlepiti iz družinskega albuma. Atelje z imenom Reckziegel še obstaja v Kremsu nad Donavo. Tudi ded se je vrnil iz vojne, vendar poškodovan, ker je med obstreljevanjem zdrsnil s poledenele lestve v globino.

Po ustnem izročilu je bilo takole: ko je najmlajši sin zjutraj vstal, se je ustrašil vojaka, ki je sedel na zaboju ob štedilniku. “Jaz sem tata,” je rekel vojak otroku, s katerim se nista videla nekaj let.
Umrl je leta 1929. Nikoli se nisva srečala.

* * *

Prva svetovna vojna se je končala 11. novembra 1918 ob 11. uri. Sporazum o premirju je Avstro-Ogrska podpisala 3. novembra, Nemčija pa 11. novembra ob 5.10 zjutraj. Kljub dogovoru boji niso takoj ponehali. Zadnjih šest ur vojne so vse strani skupaj utrpele še 10.944 mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Zadnji vojak te velike morije je umrl 11. novembra ob 10.58.

Z avstro-ogrsko vojsko naj bi na bojišča prve svetovne vojne odšlo okoli 160.000 vojakov iz slovenskih dežel. Po dosedanjih ocenah naj bi jih do konca leta 1917 umrlo okoli 35.000. Na soškem bojišču naj bi po nekaterih izračunih padlo od 2000 do 3000 slovenskih vojakov.

Vojna je zaznamovala tudi naše kraje. V Cerknici stoji kapelica, posvečena padlim vojakom, o vojni je v svojem delu Na krvavih poljanah pisal naš rojak Ivan Matičič, v bojih za severno mejo se je izkazal Unčan Rudolf Maister.

Zgodb je veliko, v naslednjih tednih bomo o tej 100-letnici najbrž še marsikaj prebrali.

Viri:

Kraj: Tirolska
Datum: 1915
Avtor: R. Rekziegel – Krems
Zbirka: Bojan Štefančič, družinski album
Skenirano: 28. 09. 2013
Oblika: fotografija

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. 28. 09. 2018 07:30

    Srhljive številke. Kljub tolikim smrtim, so se rojevali novi vojaki: moj oče je bil rojen dan pred koncem prve svetovne vojne, 10. novembra 1918. Njegova fantovska leta je zaznamovala druga svetovna morija.

    Všeč mi je

  2. francmazi permalink
    28. 09. 2018 11:31

    Dragocen opis tistih dogodkov. Premirje na Soški fronti je bilo podpisano 3.novembra ob 15,20 uri, veljati pa je začelo naslednjega dne ob 15. uri. Ta odlog so izsilili Italijani, So vedeli zakaj. Avstrijsko poveljstvo je takoj sporočilo vojakom na fronti, naj prenehajo sovražnosti in vojaki so masovno odlagali orožje: “vojna je končana, gremo domov”. Italijanska vojska pa je v tem času obkolila posamezne avstoogrske enote, ki se niso več bojevale in vojake zajela. V Furlaniji je bilo tako pri kraju Vittoro (leta 1923 so mu dodali še Veneto), kar Italijani še danes slavijo kot dan zmage. Ko angleški zgodovinar A.J.P Taylor v svoji knjigi Habsburška monarhija 1809 – 1918 opisuje takratno dogajanje in italijansko “zmago” pri Vittoriu Venetu, posmehljivo zapiše, da je bila to “redka zmaga italijanskega orožja”.

    Italijani so slavili zmago, čeprav so v treh letih in pol, odkar so začeli na Soči, končali na Piavi, torej globoko na svojem ozemlju.Pa še tam se ne bi ustavili, če jim po “čudežu” pri Kobaridu, ko se je njihova vojska razuta umikala, ne bi bili priskočili na pomoč Angleži. Slovenski fantje in možje so se razočarani vračali domov, a v resnici so bili oni zmagovalci. S hrabro obrambo v 11 italijanskih ofenzivah so pomembno prispevali, da Italijani niso uspeli uresničiti svojega glavnega cilja: prodora v Ljubljansko kotlino. Če bi se to zgodilo, bi naši kraji dočakali konec vojne v ruševinah.

    Liked by 2 people

Trackbacks

  1. 1917 Krems – Velika vojna (2) | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: