Skip to content

1918 Ljubljana – Odhod 17. pehotnega polka

28. 05. 2020

Ob izbruhu prve svetovne vojne so vojake 17. pehotnega polka odpeljali iz Celovca v Ljubljano. Tam so se 12. avgusta vkrcali na vlak in odpeljali na rusko bojišče. Tri dni kasneje so prispeli v Mikolajev pri Lvovu, Ukrajina. Pešpolk je obsegal štiri bataljone in je pripadal 12. pehotni brigadi 6. pehotne divizije v III. korpusu 2. armade.

V naših krajih je bila v noči med 26. in 27. julijem 1914 (s sobote na nedeljo) razpisana delna mobilizacija, ki je zajemala ves tretji kor, kjer so služili večinoma Slovenci. Prvi vojaki so odšli k svojim polkom že v ponedeljek 28. julija. Nekaj dni kasneje je prišel ukaz o splošni mobilizaciji in vpoklicali so tudi novince. Sledil je nabor mlajših letnikov. Vojaki z Notranjske (pa tudi Gorenjske, Dolenjske in Bele krajine) so služili v 17. pehotnem polku.

Ustanovljen leta 1674 na Češkem je bil eden najstarejših polkov habsburške monarhije. Od leta 1817 je imel polk svoj naborni prostor na Kranjskem in sedež štaba v Ljubljani. Postal je domači kranjski polk. Svojo vojaško obveznost je opravljal na apeninskem polotoku, v Dalmaciji, se bojeval v Italiji in na Ogrskem, sodeloval v bitki pri Solferinu in Custozzi.

V Bosni in Hercegovini je imel pomembno vlogo pri zasedbi dežele. Sedmi avgust je bil izbran za polkovni dan, saj je leta 1878 na ta dan potekala bitka za Jajce. V njej je 17. polk utrpel največ izgub med vsemi avstrijskimi enotami. Sodeloval je še v bitki pri Livnu in gradnji ceste od Pologa do Livna.

Leta 1893 so tri bataljone preselili v Celovec, štab 1. bataljona pa je ostal v Ljubljani. V javnosti je bil znan kot polk kranjskih Janezov. Njegov pokrovitelj je bil sprva Ritter von Milde. Leta 1916 je pokrovitelj postal sin zadnjega habsburškega cesarja Karla Oto Habsburški. Po njem so polk in njegove vojake imenovali tudi cesarjeviči. V prvi svetovni vojni je sodeloval na vzhodni, soški in tirolski fronti. Z njegovim imenom so povezani mnogi kraji, ki jih imamo v spominu zaradi nečloveške vzdržljivosti, junaštva in trpljenja: Galicija, Doberdob, Monte Chiese.

Po prihodu na vzhodno fronto je polk doživel svoj ognjeni krst že 26. avgusta pri Majden Golgorskem v Galiciji. Sodeloval je v mnogih bitkah, utrpel velike izgube in se umaknil na prelaz Dukla v Karpatih. Oktobra 1915 je bil prestavljen na Soško fronto, kjer se je pridružil 10. pohodnemu bataljonu, ki je že od začetka leta 1915 branil položaje pri Doberdobu. Marca naslednje leto je odšel na tirolsko bojišče, kjer je držal položaje do konca vojne. Dvanajstega maja 1918 so se vojaki nadomestnih bataljonov polka v Judenburgu uprli zaradi slabih razmer. Tega leta je polk sodeloval v neuspeli junijski ofenzivi na Piavi. Ob koncu vojne so vojaki prišli v italijansko ujetništvo in številni so se vrnili domov šele leta 1919.

Slovarček:

  • kor: nekdaj vojaška enota nestalne sestave

Viri:

Kraj: Ljubljana
Datum: 12. avgust 1918
Avtor: neznan
Zbirka: Alojz Matičič
Skenirano: 2. 3. 2017
Oblika: reprodukcija fotografije

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: