Skip to content

1967-1976 Lož – Godba pred Kovinoplastiko

2. 08. 2019

Slika je nastala med leti 1967 in 1976, bolj natančno si res ne upam ugibati. Še ta okvir lahko utemeljim samo s tem, da je nova stavba Kovinoplastike s slike zaživela po letu 1967 in da je dirigent Lavrič vodil godbo do leta 1976…

Nova tovarniška hala, stare uniforme, stari dirigent, praznik, zastave … V ozadju levo vratarnica, v nadstropju računovodstvo, uprava in tehnologija. Poleg vratarnice in za kapami godbenikov spodaj prva tri okna pripadajo prostorom za prvo pomoč in varstvo pri delu – moja takratna služba, naslednja tri prostorom oddelka kontrole kvalitete izdelkov.

Za godbeniki in pod okni se da slutiti delček strehe kolesarnice, za hlačnicami muzikantov se svetlikajo kolesa biciklov. Kos avtomobilskega kolesa čisto desno najbrž pripada fičotu in kdor ga je imel, je bil kar velik gospod – raja se je vozila z bicikli, srednji sloj brezrazredne družbe z mopedi, nekateri pa tudi s tako natrpanimi avtobusi, da so zadnje kilometre pred tovarno večkrat pole plaščev in kril bingljale ven, ujete v zaporo avtomatskih vrat … V nekaj letih pa je bil res že tudi pred Kovinoplastiko “sam pleh”, kot je ob pogledu na dvorišče nove hale KPL predvideval Janez Hribar. Takrat prisotni spremljevalci so si to dobro zapomnili, veselo pričakovali in dočakali.

V ozadju nad fičotovim kolesom se s povečavo vidi rešetka kuhinjskega ventilatorja … Na položni brežini nasproti vkopane jedilnice so v sedemdesetih posadili neverjetno lepe vrtnice roza barve, prva okrasna drevnina ob novi hali pa je bila rdečelistna sliva prav tam pod zastavami. Ker je na sliki še ni slutiti, bi morda lahko nastanek slike pomaknili za nekaj let nazaj, bliže letu 1967 …

Res težko rečem, kakšna priložnost je bila, da je godba zaigrala pred vhodom v tovarno. Bi bila lahko otvoritev novih prostorov? Na oknih zgoraj se da slutiti nekaj lončnic, ki jih je treba vsak dan zalivati – torej čisto po vselitvi ali tik pred njo tole verjetno ni bilo. Nič občinstva ni videti, kar pa ne pomeni, da ga ni bilo, le neznani fotograf se je najbrž postavil predenj. Je bil zaključek zadnjega delovnega dne pred prazniki ali uvod v praznike, morda prvomajske? Ni mogoče reči, prav huda zima pa ni bila glede na odprta okna na stavbi in obleko godbenikov, dež tudi ni padal – zastave so suhe; prav vroče tudi ne …

  • Prvi z leve bi lahko bil Tone Žnidaršič, (oče Frenka Nove – naj mu bo malo reklame, saj je naš).
  • Naslednji je France Žnidaršič, član godbe vse od leta 1954, ki je po odhodu kapelnika Lavriča kar precej časa opravljal njegovo delo in tako obdržal godbo skupaj vse do prihoda novega strokovnega vodje.
  • Poleg njega Franc Zabukovec, drugi neprepoznani.

  • Skrajno desno dirigent Lavrič,
  • poleg njega Jože Žnidaršič,
  • sledi Tone Poje,
  • potem spet neznana mladina. Nekateri imajo uniforme, drugi samo kape z emblemom in svoj zahmašni rekelc.
Kam je potovala fotografija, da je potrebovala žig? Ali je žigosana le zato, ker je bila narejena za uradno dokumentacijo oziroma objavo v Glasilu Kovinoplastike?

Slovarček:

  • zahmašni rekelc: praznični suknjič

Kraj: Lož, pred Kovinoplastiko
Datum: med leti 1967 in 1976
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 15. 5. 2019
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: