Skip to content

1939-1941 Beograd – Prisega, čigava in komu?

12. 10. 2019

Ta nekako mogočna fotografija je iz zapuščine mojega očeta. Domnevam, da je nastala okoli leta 1939. Slika je polna skrivnosti: vem, da je oče ob njej govoril, da gre za prisego – zákletvo, a se ne spomnim kakšno, čigavo, komu …, če je sploh povedal. Uniforme se mi ne zdijo značilne za starojugoslovansko vojsko, kamor je bil oče vpoklican tega leta na služenje vojaškega roka. (Nekakšen bled odsev spomina mi šepeta nekaj o Madžarih – a kaj naj s tem …? Najbrž je tako ali tako samo beden prisluh.)

Oče je služil v kraljevi gardi, vendar ni nosil take uniforme. Videla sem sliko pripadnika kraljeve garde iz leta 1929 in tudi tisti vojak je oblečen zelo drugače. Pripadniki starojugoslovanske kraljeve garde iz časa mojega očeta na neki drugi sliki, ki je ne morem dati na Stare slike, ker je trdno prilepljena in vgrajena v okvir, so oblečeni v svetlejše uniforme drugačnega kroja, vendar z enakimi sabljami – toliko se lahko razloči. Na golo obriti možje v temnih suknjičih z visoko zapetim ovratnikom, svetlejšim obšivom in svetlimi gumbi, orokavičeni, v jahalnih hlačah in visokih škornjih, opasani s sabljami in v svečani drži z dvignjeno desnico ostajajo uganka.

Tudi to, kako je oče to sliko dobil, kdo mu jo je dal, ali je na njej tudi on, ostaja v temi. Vojaški kolega? Sokrajan …? Če je v množici nekje na njej tudi on, jo je mogoče dobil za spomin … kot pildek pri obhajilu … Kakšnemu rodu vojske pripadajo ti vojaki? So konjeniki, rečna mornarica? A zakaj rokavice, in to bele? A ja, svečanost, seveda.

Množica vojakov je videti skoraj nepregledna, v ozadju se zarisujejo visoke drevesne krošnje, pod škornji, poravnanimi v brezhibni vrsti, raste lepo pristrižena trava … V soncu se bleščita dve goli sablji, druge pohlevno in brez odseva visijo vojakom ob levem boku. Poleg poveljujočega, ki stoji pred vrstami vojakov, sta skrajno levo še dva v oficirskih uniformah s širokim svetlim pasom in za njima eden z odlikovanjem na prsih. Tudi tista dva oficirja imata nekaj na prsih, a bi bil lahko le normalen okras na oblačilu, ni nujno, da so odlikovanja, čeprav bi bilo to pričakovati. Še ena sablja – enaka kot jo ima na neki drugi sliki moj oče – štrli iz vrste nepazljivemu četrtemu vojaku od desne, v levici pa vsak drži temno kapo, ki se zdi, da je obšita s krznom in ima podlogo iz blaga … Vidim prav? In če pogledam posamezen obraz: kako različni so kljub pobritim glavam in uniformam – eden ali dva se mi kar nekako zasmilita, kot da ne sodita tja, drugi so videti mrki, naveličani, bojeviti, ponosni, trapasti … no, tu je na delu bolj moja fantazija kot preverjena dejstva. Kdo pa ve, kaj se ljudem v takih trenutkih mota po glavi. Jih res razganja od ponosa in bojevitosti ali bi le radi šli končno že na malico?

Kdo, ki je bil tam, ali kdo, ki se dobro razume na vojaško zgodovino in uniforme, bi mogoče lahko povedal več. Jaz se vdam.

Fotografija je bila last mojega očeta, imel jo je pri sebi, ko so ga ob začetku vojne 13. aprila 1941 zajeli Nemci in odpeljali v taborišče. Na njej je poleg očetovega imena še njegova taboriščna številka 16927 in naslov Stalag III. C, v desnem vogalu številka 21 in v sredini žig taborišča, na katrem se vidi samo del napisa Stalag IIIC in v drugi vrsti Nr.

Slovarček:

  • zákletva (srh.): prisega
  •  pildek: podobica

Viri:

  • Jakob Mulec, ustno, 1965

Kraj: Beograd
Datum: verjetno med leti 1939 in 1941
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 5. 4. 2018
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: