Skip to content

1921 Stari trg – Sveti podobici Maričke Žnidaršič

19. 11. 2019

Dve sveti podobici, stisnjeni med steklo in karton, je posodila Kristina Strle iz Starega trga. Našla ju je na podstrešju hiše ob Brežičku v Starem trgu, kjer se je rodila in živela Marička Žnidaršič. Podobici sta bili med zvezki in drugimi papirji, ki so bili pesničina last, ko je bila še otrok in sedanja lastnica meni, da sta vsekakor pripadali njej.

Vrhnja, barvna in precej velika podobica prikazuje Sveto družino: Marijo, Jezuščka in Jožefa, ki v roki drži velik cvet bele lilije. Ker se je papir prilepil na steklo, je slika nekoliko poškodovana. Druga podobca, ki je enako velika in skrita pod prvo, pa je natisnjena le v črni barvi na zelen papir. Na tej spodaj leži moški, nad njim pa je ne več čisto dobro čitljiv napis s tiskanimi črkami S. IAKUNDUS (?). Čisto spodaj piše v nemščini: Die schmerzhafte Mutter Gottes auf der Trauer(?) Berg nächts Laybach. Očitno gre za Žalostno mater božjo nekje v okolici Ljubljane. Zgornji del podobe namreč prikazuje Žalostno mater božjo s sedmimi meči v prsih, sedečo na prestolu, zavešenem s pregrinjalom, ki ima kraljevsko krono na vrhu, pod njo pa je umirajoči vitez v oklepu. Ob njem sta dva angela, ki molita in dve svetilki ali kadilnici. Ne vem pa, kaj so štirje predmeti, ki ji Mati božja drži v rokah – videti so kot štiri tablice na vrvicah. Premalo poznam simboliko in katoliški verski nauk, da bi razvozlala zgodbo, ki jo sličica prikazuje in tudi nemščine ne znam, da bi točno prevedla napis … žal.

Na zadnji strani kartona, ki je bil podlaga obeh podobic s črnilom in peresom piše: “Tukaj notri so podobce prve sv. spovedi in sv. obhajila. moja oba in Francetova oba.” Ali je to zapisala Marička Žnidaršič, takrat še Ravšljeva Micka ali kdo drug? V knjižnici sem pogledala njen rokopis, a nisem čisto prepričana o istovetnosti. Precej verjetno pa gre za njen zgodnji rokopis v šolski dobi. Zanimivo je, da v prvem stavku govori o podobcah, v naslednjem pa uporabi moški spol, ker je verjetno imela v mislih besedo pildek, ki pomeni isto.

Tudi notranja stran kartona je bila popisana, deloma s črnilom in deloma s svinčnikom, vendar v drugi pisavi, ki pa je popolnoma zbledela in je mogoče le še slutiti s svinčnikom napisano besedico “Moj”. Vidne so tudi sledi nekega napisa s črnilom, a ni mogoče razbrati niti besedice.

In kdo je France, ki ga omenja napis? Malo povprašujem naokoli, a naletim le na bledikave domneve, da je Marička Žnidaršič morda imela brata, ki je bil starejši od nje in je zgodaj umrl – a tega do zdaj še ni nihče zanesljivo potrdil. Ampak iskanja še ni konec – povem, ko kaj izvem.

Marička Žnidaršič je bila rojena leta 16. novembra 1914 (te dni mineva 105 let od tedaj), in če je bila pri obhajilu stara nekje med sedem in deset let, bi ti dve podobici sodili v čas med leti 1921 in 1924 ali nekaj let prej, saj jih najbrž niso tiskali za vsako priložnost sproti …

Pravzaprav te cerkvene podobice niso fotografija, ampak le tiskovina in le pogojno sodijo na stran Stare slike, vendar se mi zdijo vseeno vredne zapisa, saj so bile zelo značilen del življenja naših prednikov in so preživele do danes. Še toliko bolj so vredne omembe, če gre za last nekoga, kot je bila Marička Žnidaršič – pesnica in pisateljica, cerkvena pevka, govornica in recitatorka na partizanskih mitingih, zavedna Slovenka in pomembna Notranjka. Sem pa nedavno dobila na ogled kar zajetno zbirko teh pildkov in kakšnega posebno starega, ki se ga drži tudi značilna zgodba, si morda sčasoma še skupaj ogledamo …

Slovarček:

  • pildek, pild, pǝld: podobica, podoba
  • sveti: v tem primeru se beseda nanaša na cerkveni

Viri:

  • Kristina Strle, Stari trg, oktober 2019, ustno

Kraj: Stari trg
Datum: 1921 – 1924 ?
Avtor: ni znan
Zbirka: Kristina Strle
Skenirano: 6. 10. 2019
Oblika: 2 dokumenta

5 komentarjev leave one →
  1. martahren2112 permalink
    19. 11. 2019 11:48

    Črnobela podobica je verjetno spomin na romanje na Žalostno goro pri Preserju, ker piše, da je blizu Ljubljane. Božja pot je stara nekaj več kot 200 let in ob romarskih shodih so tja hodili tudi Notranjci. Z Menišije so šli peš “čez guro ” (čez goro) v Borovnico in naprej do Preserja.

    Liked by 1 person

  2. 19. 11. 2019 12:13

    Hvala! Sem vedela, da bomo skupaj marsikaj razvozlali in novega izvedeli.

    Všeč mi je

  3. 21. 11. 2019 12:35

    Marija ima v rokah škapulir.

    Liked by 1 person

  4. 21. 11. 2019 18:00

    Najlepša hvala, zdaj vsaj vemo ime predmeta. Spomnim se te besede iz literature, a še vedno ne vem kaj ta predmet pomeni oziroma čemu služi. Spomnim se stavka “Poljubljal je svoj škapulir”, zdi se mi ,da je šlo za redovnika. Pogledam v slovar. Hvala!

    Všeč mi je

  5. 29. 11. 2019 07:59

    Prijateljice so mi pomagale do pojasnila kaj je škapulir:
    To je pri redovnikih in redovnicah del redovnega oblačila, pri laikih pa sta to dva kvadratna kosa blaga, okrašena s podobo karmelske Matere Božje, povezana med seboj s trakovoma tako, da en kos visi na prsih, drugi na hrbtu, nameščena pa pod obleko.
    Kdor nosi škapulir, z zunanjim znamenjem pokaže svojo pripadnost Mariji in svoje zaupanje v njeno varstvo.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: