Skip to content

1936 Ljubljana – Sokolski zlet

12. 01. 2020

Slika je nastala na železniški postaji, a ne na Rakeku. Tudi Ljubljana – glavni kolodvor ni. Mogoče Zalog, Rakovnik, Vižmarje … So pa na sliki rakovški Sokoli, ki so se udeležili zleta ob svečanem razvitju prapora Ljubljanske župe 14. junija 1936.

Prapor je daroval kralj Peter II. Po zamisli Jožefa Plečnika in načrtih Vinka Lenarčiča so ga izdelali v podjetju Hafner v Ljubljani. Velik je bil približno kvadratni meter in narejen iz čiste francoske svile. Na eni strani je bila državna trobojnica. Na modrem polju je bila z zlatom tkana kraljevska krona, na belem polju napis “Peter II. sokolski župi Ljubljana 1900-1936” in na rdečem polju vtkan sokolski emblem. Druga stran je bila cela rdeča, na sredi je bil sokol okrog pa napis: »Krepimo se! Ne časti, ne slave!« Drog je bil spodaj izdelan z usnjem in zlatim okovjem, vrh njega je stal sokol dvignjenih kril z zmagovalnim vencem. Modeliral ga je kipar Božo Pengov, v bron ulil livar Mostar, pozlatila pa firma Hafner. V kraljevem imenu je prapor predal komandant ljubljanskega vojnega okrožja Ljubomir Živanović.

Slavje se je začelo že dan prej, v soboto popoldan na zletišču. Tam so potekale vaje za nedeljski nastop in izbirne tekme članov in članic za zvezni zlet v Subotici. V nedeljo ob 11. uri so na telovadišču pričakali kraljevega zastopnika, ki je razvil prapor in ga pospremil z besedami:

»Bratje in sestre! Naš ljubljeni kralj Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil podariti v znak svoje velike pozornosti in ljubezni do sokolstva sokolski župi v Ljubljani ta prapor, pod katerim se naj zbira Sokolstvo po geslu “Ne časti, ne slave” v službi naroda za svojega kralja in domovino. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. vam kličem: Živeli Sokoli!«

Prapor je prevzel podstarosta Lado Bevc, ga izročil praporščaku, h kateremu sta pristopila dva Sokola s sabljama kot častna straža. K praporu so pristopali praporščaki župnih enot in se z njim pobratili. Za konec je sledil mimohod sokolskih čet. Po zaključeni slovesnosti so se vrstili nastopi na telovadišču.

Nikogar nismo prepoznali.
Drugi z desne je Metod Arko.
Tisti, ki je Metodu poklonil sliko v spomin, je tudi zapisal bistvene podatke.

Viri:

  • Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (14.06.1936), letnik 17, številka 136. URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G from http://www.dlib.si
  • Slovenski narod (12.06.1936), letnik 69, številka 132. URN:NBN:SI:DOC-LYL8LRWU from http://www.dlib.si
  • Jutro: ponedeljska izdaja (15.06.1936), letnik 17, številka 136a. URN:NBN:SI:DOC-I8UYJLC7 from http://www.dlib.si

Kraj: Ljubljana
Datum: 14. junij 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. 12. 01. 2020 11:10

    Zakaj pa ne bi mogla biti glavna zelezniska postaja Lj.?Ze res da me takrat se ni bilo …Stavba ki je na sliki za vagonom se obstaja,kjer je vagon bi bil sedanji pokrit peron,zgradba na desni,pa ni toliko sprmenjena,da ne bi spominjala na to ki je na sliki.Sedanja Trg Of st. 8,kjer imajo Slovenske zeleznice upravno zgradbo.Skrajno desno,kjer se konca zgradba,pa bi bila lahko kasnejsa dozidava zgradbe Trg Of st.7.Lahko pa da se motim!
    Lp

Dodajte komentar

%d bloggers like this: