Skip to content

1965 Gornje Otave – Škatlica cigaret Morava

12. 03. 2020

Kartonska škatlica cigaret Morava iz leta 1965. Še danes je shranjena pri nas doma kot pomemben dokaz na življenjsko odločitev mojega žal že pokojnega očeta. Odločitev, da preneha s kajenjem cigaret. To je bila zelo premišljena odločitev. Delno zaradi zdravja še več zaradi stroškov, saj je v tistem času padla odločitev o zidavi svoje hiše.

Zgodilo se je na poroki mojega strica. Svatje smo šli iz Svetega Vida, od koder je bil doma ženin, čez Rakitno proti Brezovici pri Borovnici, po nevesto. Med potjo se je bilo potrebno ustaviti v gostilni pri “Betaču” v Gornjih Otavah. Ko je oče pokadil zadnjo cigareto iz te škatlice, je padla odločitev. Na njeno zadnjo stran je zapisal datum in kraj ter jo spravil v žep. Doma je dobila ta škatlica pomembno mesto in tako se je tudi ohranila. Še danes, po skoraj 55 letih, je kot nova. Jaz, tedaj šestletna deklica, se vsega bolj megleno spominjam. Spominjam se le nagačenih živali po stenah v gostilni. Zelo živ pa je moj spomin na večkratno ponosno pripovedovanje očeta o tem dogodku. Seveda je včasih tudi ponosno pokazal dokazni material – shranjeno prazno škatlic cigaret. Zelo je bil ponosen na svojo odločitev.  Še bolj pa je bil ponosen na dejstvo, da mu je uspelo s svojo hribsko trmo željo po cigaretah tudi premagovati. Kadil ni nikoli več, čeprav so se mu prižgane cigarete velikokrat prikazovale celo v sanjah.

Kaj je bil povod, da sem se ponovno spomnila na to škatlico? Na srečanju ob 10. obletnici starih slik je nanesel pogovor na cigarete in potrebe kadilcev. Sama kot nekadilka nimam teh izkušenj, se je pa zato aktiviral moj spomin. Svoje najzgodnejše spomine na cigarete pa nam je razkril še Bojan …

* * *

Na začetku šestdesetih let je v naši družni kadila samo mama Ivanka. Ni bila strastna kadilka, cigareta je bila bolj del družabnosti. Tu in tam, ob nedeljah, je prišla na obisk prijateljica Elda. Včasih je prinesla v časopisni papir zavita zrna kave, za pest jih je bilo, še zelena, nepražena. Mama je iz kredence potegnila ponev, jo položila na štedilnik, nato pa iz denarnice izbrskala nekaj plehnatih kovancev in rekla: “Pojdita k Zgoncu po cigarete. Štiri rdeče Morava. Pa ne zlomita jih!”

Z gospo Eldo je namreč vedno prišel tudi njen sin Slavko. Takoj sva zdrsnila na cesto, pa hajd proti Zgoncu. Stanovali smo na Taboru, v hiši poleg poleg župnišča, ki je danes ni več. Gostilna je bila torej blizu.

“Kaj bosta,” je vprašala natakarica, vedoč, da nisva prišla pit. Ko sva ji predala naročilo, je v predalu poiskala tanek papirček, kakršni so bili sicer v pakelčku in vanj zavila štiri cigarete. Včasih je imela shranjeno tudi prazno cigaretno škatlico, očitno nisva bila edina stranka, ki je prišla samo po nekaj kosov. Nato je dejala: “Pa ne preveč stiskat! Da jih ne bosta zlomila!” Ja, ja …

Iz kuhinje je že zadišalo po praženi kavi. Mami sta jo zmleli v lesenem mlinčku, izvlekli predalček in strokovno povonjali rjavi kupček prahu, ki se je nabral v njem. “Dobra bo,” sta dejali. Midva pa sva dobila dovoljenje, da za slabo uro izgineva na dvorišče, kar sva naredila z največjim veseljem. Le kdo bi poslušal njun pogovor, v katerem ni bilo nikoli nobenega kavbojca ali mušketirja.

Cigarete z imenom Morava je izdelovalo več tobačnih tovarn. Najbolj znana je bila “ta zelena” iz Niša. Moravo v rdeči škatlici so delali v Tobačni tovarni v Ljubljani. Tu so naredili tudi prvo jugoslovansko cigareto s filtrom – Filter 57.

Slovarček:

  • plehnati kovanci: kovanci majhne vrednosti
  • pakelček: škatlica cigaret

Viri:

  • Spletna stran Zigsam.at – The Austrian Cigarette Collection: Morava
  • Bojan Štefančič

Kraj: Gornje Otave
Datum: 25. 4. 1965
Avtor: slikal Miloš Toni; rdeča Morava je s strani Zigsam.at
Zbirka: Danica Červek
Fotografirano: 23. 1. 2020

6 komentarjev leave one →
  1. 12. 03. 2020 07:15

    Ja, težka je, nekadilska…..

    Liked by 1 person

  2. Anonimnež permalink
    12. 03. 2020 07:24

    Bravo za tako pomembno odločitev.
    Bil je čas, čas po drugi svetovni vojni, ko se je vse dobilo le na karte, tudi cigarete. Za mojega očeta, ponosnega kmeta je bilo to poniževalno, da bi moral za to razvado (odvisnost) čakati v vrsti. Nikoli več ni prižgal.
    Ponosna nanj.

    Liked by 2 people

  3. 12. 03. 2020 07:34

    Globok poklon vsem, ki so se odrekli tobaku in ostali pri tem… Se spomnite Marka Twaina: “Prenehati kaditi? Nič lažjega! Sam sem nehal že najmanj stokrat!”
    Pa hvala za nadvse zanimiv prispevek!

    Liked by 2 people

  4. bredatursic permalink
    12. 03. 2020 09:54

    Od teh škatlic mi je znana samo rdeča. Mene je stric Tone pošiljal pa po cigarete Zeta, ki so bile v rjavi škatlici.

    Všeč mi je

  5. zvonkajeselnik permalink
    12. 03. 2020 17:30

    Morava cigarete so zasidrana globoko v naši podzavesti saj so jih v šestdesetih letih kadili skoraj vsi Tudi moja starša in če danes pomislim, da kar v sobi-hiši, kjer se je tudi spalo, ne morem verjeti. Kadil jih je tudi moj stric Andrej Kateren, včasih pa je kakšno tudi sam zvil iz razsutega tobaka in nekih papirčkov.Mene so ljudje, ko nisem sprejela ponujene cigarete pogosto spraševali kar naravnost; “kdaj si pa nehala?” In moj radosten odgovor je bil vedno enak: “Še začela nisem.” Ne velja vedno rek,” da jabolko ne pade daleč od drevesa”.

    Liked by 4 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: