1877 Unec – Brata Jager (3)

Razstava Brata Jager, 2010 – pano 1

Ivan Jager – arhitekt

 
Arhitekt Ivan (John) Jager se je rodil 16. 5. 1871 v čuvajnici št. 365 A nad Bistro. Umrl je leta 1959. Oče je bil premeščen v Ivanje selo in Ivan je obiskoval osnovno šolo na Uncu in končal realko v Ljubljani.

Profesor Franc Levec ga je navdušil za panslavizem, jezik, etnografijo in predvsem pa ga narodno prebudil. Dijaki so ustanovili tajno društvo SLOGA. Ivan je prijateljeval z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom. Jager je navdušeno zbiral narodno blago, skiciral, pisal in fotografiral. Poleg osnovnega študija arhitekture ga je navduševalo raziskovanje narodne ornamentike. Ivan Jager je zelo veliko potoval, pri tem pa zbiral in skiciral ornamente po Dolenjskem, v Vipavski dolini, na Krasu in v okolici Pivke. Predvsem so ga zanimali pirhi in njihovo okraševanje. Pri zbiranju pirhov mu je pomagal tudi naš domačin z Rakeka Franc Domicelj.

Motivi pisanic.
Razstava Brata Jager, 2010 – pano 7

Zbral je čez 150 motivov slovenskih, hrvaških in čeških pisanic, jih opremil s poimenovanjem posameznih motivov, dokumentiral njihovo geografsko poreklo in si zapisal tehnični postopek barvanja. Pri tem se je poglabljal tudi v razlago simbolike južnoslovanskih ornamentov. Vse to znanje je uspešno uporabil pri opremi Narodne kavarne v Ljubljani, ki je bila tedaj v prostorih današnje knjižnice Otona Župančiča. Najbolj so ga mikali okraski na pirhih. Te si je “izposodil”, ko je pripravljal osnutke za opremo Župančičevih in Cankarjevih izdaj. Po končani realki je bil domači učitelj pri sodniku Erhatiču v Ribnici. Leta 1892 se je vpisal na dunajsko tehniko in postal asistent pri profesorju Gruberju.

Na Dunaju so se slovenski študentje povezali v klub slovenskih tehnikov Študentje, so bili dejavni tudi v akademskem društvu Slovenija. Jager se je na Dunaju družil z Jožetom Plečnikom, Rajkom Nahtigalom, Vladimirjem Levcem, Otonom Župančičem in seveda tudi z Maksom Fabianijem. Na Dunaju je na Jagra močno vplival Otto Wagner, profesor na umetnostni akademiji in veliki reformator dunajske arhitekture. Wagner je v svoj krog pritegnil tudi Plečnika in Fabianija. Oblikuje se trojica slovenskih arhitektov, pri katerih pa Ljubljana ne naroča del, ker jih še ne priznava. Jager je na prvi slovenski umetnostni razstavi v Ljubljani leta 1900 sodeloval s svojimi osnutki za likovno opremo Župančičevih Pisanic in Čaše opojnosti ter Cankarjevih Vinjet in gledališke predstave Za narodov blagor.

Prvo Jagrovo samostojno delo v Ljubljani je oprema za narodno kavarno Frana Krapeža v Pongratzevi hiši na Dvornem trgu v Ljubljani v letu 1898. Kavarno je zasnoval in okrasil v narodnem slogu. Prijatelj iz študentskih dni Ivan Valenčič je Jagru zaupal načrt prezidave stanovanjske hiše in hleva v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Jager je dobil v izdelavo tudi načrta za gostilno in zadružno mlekarno v Trnovem pri Ilirski Bistrici v letu 1900. Leta 1901 je izdelal načrt za vodnjak – spomenik Miroslavu Vilharju v Postojni. Spomenik so odkrili leta 1906, vendar je bil med obema vojnama uničen. Jager je sodeloval s profesorjem Maksom Fabianijem in zanj izrisal mnoge načrte, med drugim za palačo PORTOIS & FIX na Dunaju, opremljal salone za pariško razstavo leta 1900 in spomenik Antonu Čehovinu v Branici pod Štanjelom. Fabiani je Jagra zaposlil tudi pri pripravi urbanističnih načrtov za Bielsko na Poljskem in sodeloval pri načrtu za regulacijo severnega dela Ljubljanice leta 1900.

Poleti 1901 je Jager odpotoval za bratom v Ameriko. Potoval je z ladjo iz Trsta, in sicer od 4. do 8. 6. 1901 v Peking. Na Kitajskem je dobil delo pri obnovi avstro-ogrskega veleposlaništva, porušenega leta 1900 v tako imenovani boksarski vstaji. V Pekingu se je zelo izkazal kot inženir in organizator obnove. Ob srečanju z Vzhodom se je začel zanimati za tamkajšnjo umetnost, filozofijo, zlasti za nove filozofske osnove arhitekture. Ob delu je začel zbirati svojo vzhodno umetniško zbirko. Zbral je veliko vezenin, tkanin, okrasov, lesenih, izrezljanih ščitnikov za sablje, japonskih lesorezov. Januarja 1902 se prek Japonske napoti proti Ameriki. Jager se je naselil v Minneapolisu v državi Minnesota.

Dom Ivana Jagra in njegove družine
(Nataša Oblak Japelj, Digital Camera 8218- SAZU)

Že leta 1904 si je postavil hišo na Red Cedar Lane potem, ko je leta 1903 prišla za njim v Ameriko Selma (Erhovnic) sta se poročila. Jager je bil človek Dunaja s preloma stoletja, ki ga je zaznamoval čas. Zaznamovan z narodnim slogom, duhom ljudske umetnosti, stilizacij in poetičnih čustev. Jager se je srečal z vzhodno umetnostjo Kitajske in Japonske V Ameriki je zorel v novih nazorih o arhitekturi.

Cerkev sv. Bernarda, 1904
(Nataša Oblak Japelj, Digital Camera 912- SAZU)

V Ameriki je to čas graditelja nebotičnikov in filozofa arhitekture Luisa Henrika Sullivana. Evropski modeli postanejo samo presežena osnova novih nazorov. Jager je leta 1908 posegel v boj za nove tendence v arhitekturi s spisom Zagovor novih idealov, v katerem je pozival k opuščanju zgodovinskih slogov in k oblikovanju po lastnih potrebah in okusu. Jager je aktivno posegel v urbanistično načrtovanje in razvoj Minneapolisa kot urbanist in graditelj in ga imenujejo ‘GRADITELJ MINNEAPOLISA Leta 1905 je kupil otok na jezeru Lake Vermilion v Minnesoti in ga po svojih zamislih uredil v študijske namene. Leta 1914 je Jager opravil obširno študijsko popotovanje po Evropi, kjer je študiral mesta, muzeje, zbiral dokumentacijo in naprej proučeval vzhodno umetnost po muzejih. Zbiral in študiral je narodno blago iz Makedonije.

Ob začetku prve svetovne vojne je Jager stopil na protiavstrijsko stran. Po končani vojni je ponovno izpopolnjeval svojo filozofijo arhitekture. Jager je bil ob vsem svojem študiju, delu in pisanju tudi neutruden raziskovalec in zbiralec. Iz bogate zapuščine, ki jo je njegova žena darovala Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, je razvidno, na koliko področjih je deloval in raziskoval. Njegova dediščina je evidentirana v dveh publikacijah, saj je celotno gradivo obdelala Ana Koblar – Horetzky na 2000 kataloških listih.

Jager je vse svoje življenje ohranjal stike z Ljubljano in svojimi nekdanjimi študentskimi prijatelji, s katerimi je vzdrževal pisne stike. Vse življenje je spremljal uspešno delo svojega prijatelja Jožeta Plečnika, dokumentiral njegove uspehe in menil, da sodi med redke velikane evropske umetnosti – genije, ki se rodijo na petsto let. Jager si je dopisoval z Jožetom Plečnikom od leta 1898 do leta 1954, razen v letih, ko je Plečnik deloval v Pragi. Vse svoje delovno življenje je prebil v Ameriki, zato je doma skoraj neznan. Na SAZU je Jagrova dediščina shranjena v 44 albumih, vezanih v usnje, z napisom John Jager – arhitekt 1891-1959. V njih je obsežno gradivo o delu in življenju ter interesnih dejavnostih, dokumenti, memoarni zapisi, korespondenca, gradivo, raziskave. Poleg albumov je bogata Jagrova knjižnica in njegovi originalni načrti v posebni kovinski skrinji.

Ivan Jager je bil predstavljen leta 1976 na razstavi, ki sta jo pripravila SAZU in Arhitekturni muzej v Ljubljani.

Viri:

• Pavel Mrak: Ivan (John) Jager – arhitekt.  Vrhniški razgledi 4, Muzejsko društvo Vrhnika, 2003.
• Občina Vrhnika – Znani Vrhničani
• Razstava: Brata Jager. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.

Kraj: Unec, Ljubljana, Dunaj, Minnesota
Datum: 1877, 1898, 1900, 1904
Avtor: neznan, reprodukcije Nataša Oblak Japelj
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: —
Oblika: 4 fotografije