1898 Ljubljana – Brata Jager (5/1)

1898 NARODNA KAVARNA
 
To je peti prispevek o bratih Jager na Starih slikah. Naj napišem še nekaj besed o Ivanu Jagru zbiralcu pirhov in ornamentike.

V njegovi mladosti je nanj močno vplival profesor slovenščine Fran Levec, ki je pri svojih učencih znal vzbuditi zanimanje in ljubezen do slovenstva in slovanstva. Že kot dijak se je Jager navdušil nad idejo panslavizma. Tako je zavzetost za zgodovino, jezikoslovje in predvsem ljudsko umetnost ostalo temeljno izhodišče njegovega delovanja vse do njegove smrti leta 1959.

V času študija se je aktivno vključeval v družbeno življenje slovenskih intelektualcev na Dunaju. Sodeloval je pri ustanovitvi Kluba slovenskih tehnikov. V programski spomenki, ki jo je objavil v Slovanskem svetu, se je zavzel za razvoj tehnične terminologije v slovenskem jeziku. Med naloge slovenskih tehnikov je štel tudi proučevanje slovanskega sloga in slovanske dekorativne umetnosti.

Zbral je čez 150 motivov slovenskih, hrvaških in čeških pisanic, jih opremil s poimenovanjem posameznih motivov, dokumentiral njihovo geografsko poreklo in si zapisal tehnični postopek barvanja. Pohvalil se je, da ima kakih 40 iz naše tako individualno slovenske Notranjske, (Rakek, Ivanje selo, Pivka, Reška dolina). Jager je kot odličen risar, izdelal motive sam. Ni bil klasični zbiralec narodnega blaga, temveč mu je zbrano gradivo služilo za nadaljnji študij, v tem primeru slovenskega narodnega sloga in ornamentike, ki jo je vključeval v svoje arhitekturno ustvarjanje. Pri tem se je poglabljal tudi v razlago simbolike južnoslovanskih ornamentov.

Ivan Jager je uporabil izsledke študij ornamentov s pisanic pri načrtovanju poslikav sten, oblikovanju pohištva ter opreme Narodne kavarne v Ljubljani leta 1898. Naročnik ureditve kavarne na Dvornem trgu v Ljubljani je bil znameniti Fran Krapeš.

Na slovenski Wikipediji o Franu Krapežu najdemo:

Fran Krapež: V Gradcu se je izučil za čevljarja. Kasneje se je posvetil gostinstvu. Na Kongresnem trgu v Ljubljani je imel prvo kavarno s slovenskim napisom (Narodna kavarna – National caffe), kot protiutež nemški Kazini pa je 1898 na Dvornem trgu odprl Narodno kavarno, ki jo je opremil arhitekt Ivan Jager, z njo pa sta bili leta 1903 združeni še restavracija Zlatorog in delikatesna trgovina. Med I. svetovno vojno je organiziral vlak, ki je lačnim Ljubljančanom iz Vojvodine pripeljal hrano. Leta 1921 je prenovil in dogradil prostore nekdanje nemške Kazine ter ustanovil gostinsko podjetje Zvezda s kletjo, kavarno, verando restavracijo z vrtom in prostori za družabne dejavnosti. Bil je tudi ustanovitelj gostilničarske nadaljevalne šole, bolniške blagajne gostilničarjev, soustanovitelj sokolskega jezdnega odseka in pobudnik ustanovitve gostilniškega doma. Podpiral pa je tudi številne reveže in dijake ter pomagal študentom, ki so študirali v Pragi. Leta 1933 je postal častni meščan Ljubljane.

Barvne fotografije takrat še ni bilo. Jager je črno-belo fotografijo pobarval s tušem.

Tako imamo lahko lepšo predstavo, kako je izgledala notranjost Narodne kavarne.

Foto: Janez Jaklin

Tako je danes videti stavba, v kateri je bila Narodna kavarna.

Počitniške dni v obdobju študija je izkoristil za raziskovanje narodne ornamentike na Dolenjskem, Pivškem, na Krasu in Vipavski dolini. Ornamentiko je skiciral po slovenskih krajih med leti 1892 in 1902. Poleg naše domovine pa je skiciral tudi po Slavoniji, na Hrvaškem in drugod po Avstro-Ogrski med služenjem vojaškega roka. Ornamentalno gradivo je uporabil za ilustracijo pri knjigah Ivana Cankarja »Za narodov blagor« in »Vinjet« ter dveh pesniških zbirk Otona Župančiča »Pisanice« in »Čaša opojnosti«. Predvsem so ga zanimali pirhi in njihovo okraševanje.

Vrednost številnih skic je v njihovi opremi: vedno je zabeležil kraj, datum in včasih je pripisal komentar. V Jagrovi zapuščini je tudi posebna študija Janka Barleta »Belokranjske pisanice«. Posebno delo na področju ornamentike je naredil Jože Karlovšek v knjigi z naslovom »Slovenski ornament« (1935), kjer opiše razvoj ornamenta od najstarejše dobe pa vse do razvoja v poseben slovenski ornament.

Ključne ugotovitve o nastanku in strukturi Jagrovih zbirk je podala Breda Pajsar (2005). Ugotovila je, da je vsebinska zasnova zbirk podrejena njegovi poklicni dejavnosti. Ko je še živel v domovini, je bil njegov zbirateljski interes usmerjen predvsem k zbiranju krašenih, pražnjih ljudskih oblačil in predmetov ljudske umetnosti, zlasti pirhov.

Viri:

• Stare slike 1877 Unec – Brata Jager (3)
• Čaropis na pisanicah (Zbirka pirhov in risb ornamentov s pirhov iz zapuščine Ivana Jagra na SAZU)
• Razstava: Brata Jager. Avtorica: Nataša Oblak Japelj, Muzejsko društvo Vrhnika, 2010.
• Wikipedija: Fran Krapež.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1898
Avtor: neznan
Zbirka: SAZU
Skenirano: 11.3.2021
Oblika: skenirana datoteka