Skip to content

Cerknica – Razglednice Jerneja Malovrha (9)

6. 09. 2020
tags:

1914 Sarajevo – Atentat

 
Fotografija iz zbirke Jerneja Malovrha prikazuje prihod Franca Ferdinanda v Sarajevo. Na foto­grafiji je naslov v nemškem jeziku Der Moment des Attentates, kar po naše pomeni trenutek atentata.

General Oskar Potiorek, guverner avstrijske province Bosna in Hercegovina je povabil prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo na ogled vojaške vaje avstro-ogrskih enot. Ferdinand se je zavedal nevarnosti svojega potovanja, saj je Črna roka že leta 1911 izvedla poskus atentata na njegovega strica Franca Jožefa. Takratni srbski premier Nikola Pašić je vedel za načrtovani atentat junija 1914, a ni nič ukrenil.

28. junija 1914 okoli 10. ure se je kraljevi par pripeljal z vlakom v Sarajevo. Od postaje so se peljali z avtomobili. V prvem avtomobilu so bili Fehim Čurčić, župan Sarajeva in dr. Gerde, policijski narednik. Ferdinand in Sofija sta bila skupaj z Oskarjem Potiorekem in grofom von Harrachom v drugem avtomobilu, ki je imel odprto streho.

Sedem članov atentatorske skupine se je razporedilo preko predvidene poti z nalogo ubiti Ferdinanda. Najprej je avto pripeljal mimo Muhameda Mehmedbašića, ki je stal pred Avstro-Ogrsko banko. Mehmedbašić ni sprožil akcije, kasneje je povedal, da je za njim stal policist, zato se je bal, da bi ga le ta aretiral, preden bi uspel vreči bombo.

Ob 10:15, ko je skupina šestih vozil pripeljala mimo glavne policijske postaje, je devetnajstletni Nedeljko Čabrinović vrgel granato proti prestolonaslednikovemu avtomobilu. Voznik je opazil leteči predmet in pospešil, zato je granata eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Eric von Merizzi in grof Boos-Waldeck sta bila težko telesno poškodovana. Šrapneli granate so poškodovali tudi nekaj ljudi v okolici.

Ker je po Čabrinovićevim bombnem napadu prestolonaslednikov avto peljal zelo hitro, ostalih pet zarotnikov, vključno s Principom ni imelo priložnosti izvesti napada. Čabrinović se je poskusil izogniti aretaciji tako, da je pojedel tableto cianida in skočil v bližnjo reko. Vendar ga je policija izvlekla iz reke in priprla. Izgledalo je, kot da atentat ni uspel.

Ferdinand se je odločil za obisk poškodovanih v Čabrinovićevim neuspelem bombnem napadu. Da bi se izognili mestnemu jedru je general Oskar Potiorek določil pot vzdož nabrežja Appel, naravnost do sarajevske bolnišnice. Vendar je Potiorek pozabil obvestiti voznika prestolonaslednikovega avtomobila, Franza Urbana o tej spremembi. Na poti v bolnišnico je Urban zapeljal v ulico Gebet.

Gavrilo Princip je očitno obupal in se napotil v kavarno Moritz Schiller, ko je mimo njega pripeljal prestolonaslednikov avtomobil. Voznik je opazil napako, ustavil avto in zapeljal vzvratno. Pri tem je počasi zapeljal mimo tam stoječega Principa. Princip je izvlekel pištolo ter iz razdalje dveh metrov nekajkrat ustrelil v avtomobil. Franca Ferdinanda je zadel v vrat, Sofijo pa v trebuh. Sofija je bila na mestu mrtva. Ferdinand je po približno petih minutah padel v nezavest in kmalu zatem umrl.

Princip se je poskušal ubiti s cianidom, nato pa še s pištolo. Vendar je strup izbruhal (strup je izbruhal tudi Čabrinović, zato je policija sklepala, da je bil strup, ki so ga imeli člani skupine, slabe kvalitete), pištolo pa so mu izbili iz roke, še preden je uspel izstreliti strel. Ker je bil Gavrilo Prinicip premlad za smrtno kazen (19 let), je bil obsojen na 20 let težke ječe. Umrl je za tuberkulozo 28. aprila 1918 v Terezinu. Ob času smrti je tehtal le 40 kilogramov in bil star 23 let.

Princip je uporabil polavtomatsko pištolo Fabrique Nationale M 1910, kalibra 7.65×17 mm. Shranjena je v mestnem muzeju Sarajevo, tik ob Latinskem mostu, kjer se je atentat zgodil. Avto in okrvavljena uniforma prestolonaslednika in obleka njegove žene so razstavljeni v Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju. Krogla, ki je ubila Franca Ferdinanda, je shranjena in je na ogled v gradu Konopište blizu mesta Benešov na Češkem.

Princip je bil rojen v vasi Oblaj, v bližini Bosanskega Grahovega v Bosni in Hercegovini. Njegova starša, Petar in Marija Nana Mičić sta imela devet otrok, pet sinov in štiri hčere, vendar jih je šest umrlo že v mladosti. Gavrilo je bil šibkega zdravja. Že od mladosti je bolehal za tuberkulozo, ki je bila tudi vzrok smrti v letu 1918. Tuberkuloza je bila tudi eden izmed vzrokov, da se je odločil za atentat.

Večina zgodovinarjev je prepričana, da je bil Gavrilo Princip član revolucionarne skupine Mlada Bosna, nekateri pa menijo, da je bil v resnici član gibanja Črna roka. Mlada Bosna je bilo gibanje, sestavljeno iz Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, katerih namen je bila samostojnost izpod Avstro-Ogrske.

Februarja 1912 se je udeležil demonstracij proti sarajevski oblasti, zato so ga izključili iz šole. Zaradi izključitve je prebegnil v Beograd. V Beogradu se je poskusil vpisati na študij na prvi beograjski gimnaziji, vendar ni opravil sprejemnih izpitov.

V letu 1912 je v Srbiji potekala mobilizacija za prvo balkansko vojno. Princip se je nameraval pridružiti komiteju – srbski prostovoljni gverilski enoti pod vodstvom majorja Vojislava Tankosića, ki se je bojevala v Makedoniji proti osmanskim enotam. Tankosić je bil član skrivnega združenja Združitev ali smrt (Ujedinjenje ili smrt). Vendar Principa komite ni sprejel, zaradi njegove majhne in šibke postave. Nato je odšel v Prokuplje, da bi se osebno sestal s Tankosićem. Tankosić ga je prav tako zavrnil, z izjavo, da je premajhen in prešibak. Nekateri zgodovinarji ugotavljajo, da ga je ravno podcenjevanje njegovih zmožnosti vodilo v dokazovanje s posebej pogumnim dejanjem.

Princip se je v zgodovino vpisal kot atentator avstrijskega nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, na Vidov dan, 28. junija 1914. Ta dogodek je sprožil napad Avstro-Ogrske na Srbijo ter posledično začetek prve svetovne vojne.

Viri:

  • Mala splošna enciklopedija, DZS, Ljubljana 1976
  • Wikipedija

Kraj: Sarajevo
Datum: 1914
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

2 komentarja leave one →
  1. 6. 09. 2020 07:44

    Toliko podrobnosti o atentatu in atentatorjih nam pa niti v šoli niso povedali! Hvala!

    Všeč mi je

  2. francmazi permalink
    6. 09. 2020 13:44

    Zanimivemu in poučnemu prispevku želim dodati le drobec. Po prvi vojni so na hiši v ulici, kjer je bil atentat, vzidali Gavrilu Principu spominsko ploščo. A ni bila dolgo tam. Ko je nemška armada aprila 1941 okupirala Kraljevino Jugoslavijo, so jo nemudoma odstranili in 20. 4. 1941 sta jo dva visoka oficirja prinesla Hitlerju kot svojevrsten poklon vojske za njegov rojstni dan. O tem se dolgo ni vedelo, šele pred nekaj leti so našli fotografijo, na kateri visoki oficir drži v rokah pred seboj spominsko ploščo, Hitler pa jo zadovoljno ogleduje. Po vojni je nova plošča zopet na tistem kraju.

    Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: