Preskoči na vsebino

1914 Dunaj – Vojaški vrh Franca Jožefa

20. 10. 2022
tags: , ,
by

V lepi zapuščini Jerneja Malovrha je tudi razglednica Franca Jožefa s poveljniki njegove vojske.

»Seine Majestät Kaiser Franz Josef«

Njegovo veličanstvo Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj (18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo – 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj).

Franc Karel je bil skromen mož. Sina je vzgajala mati Zofija, ki je bila zelo odločna in ga je od rojstva naprej pripravljala na vladanje. Drugega decembra 1848 je cesar Ferdinand odstopil in ustoličili so Franca Jožefa, njegovega očeta Franca Karla pa preskočili. Vedno pa matere ni ubogal. Za nevesto mu je bila namenjena sestrična Helene, on pa se je zaljubil v njeno sestro Elizabeto – Sisi. Imela je šele 15 let in Zofiji se ni zdela zrela za ta položaj. Ljudje so jo imeli radi. Bila je malo samosvoja. Čisto tako, kot ste verjetno gledali v nadaljevanki na televiziji, pa ni bilo. Franc Jožef je bil, kar se družine tiče, v nezavidljivem položaju. Neprenehoma je nihal med ženo, ki jo je, kljub številnim ljubicam, res ljubil, in oblastno materjo. Mladi in stari res ne grejo skupaj. Čeprav je bil cesar, ga je mama komandirala in mu večkrat dala vedeti, da ga je ona naredila za cesarja. Njegov sin, prestolonaslednik Rudolf, je leta 1889 naredil samomor. S tem se je na nek način začel konec cesarstva. Sinove smrti Elizabeta ni prebolela. Ko se je poročila še hči in odšla z dvora, se je čedalje manj posvečala dvornim dolžnostim in možu. Za zabavo mu je našla mlado igralko, ki je za Franca Jožefa lepo skrbela. Ko je leta 1898 umrla še cesarica, je cesar ostal sam, star z ostarelim dvorom. Večina njegovega rodu je pomrla. Na starost ga je doletela še prva svetovna vojna s porazom. Sredi nje, leta 1916, je umrl.

 

»Seine K. u k. Ho. Erzh. Thronfolger Karl Franz Josef«

Ob nastanku slike še prestolonaslednik Karel Franc Jožef, po kronanju pa z imenom Karel I. Habsburško-Lotarinški, zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (17. avgust 1887, Persenbeug, Spodnja Avstija – 1. april 1922, Funchal, Madeira, Portugalska). Po proglasitvi za blaženega je postal blaženi Karel. Cesarski prestol je prevzel po smrti Franca Jožefa I. leta 1916. Prizadeval si je skleniti mir in monarhijo zamenjati za federacijo, a je bilo za to že prepozno. Je pa izdal manifest in obljubil, da bo preostali avstrijski del monarhije preuredil kot zvezno državo različnih narodov. Ob koncu prve svetovne vojne je moral odstopiti s prestola. Tudi po njegovi zaslugi je razpad Avstro-Ogrske potekal brez večjega prelivanja krvi, ker je zavračal pobude, naj uveljavi svojo oblast z orožjem. Ni se zlahka predal, saj je skušal leta 1921 dvakrat osvojiti ogrski kraljevi prestol, zato so ga pregnali na Madeiro.

 

«Seine K. u k. Hoh. Erzh. Friedrich – Armee-Oberkommandant Feldmarschall Erzherzog Friedrich von Österreich-Teschen« Naslikal ga je leta 1916 Ernst Förster.

Nadvojvoda Friedrich Maria Albrecht Wilhelm Karl Avstrijski (4. junij 1856, Groß Seelowitz, Moravska – 30. december 1936, Ungarisch-Altenburg/Magyaróvár, danes Mosonmagyaróvár, Madžarska) je bil avstro-ogrski feldmaršal, vojaški voditelj v prvi svetovni vojni, veleposlanik in podjetnik. Po njem se imenuje ulica v Badnu pri Dunaju, vojašnici v Teschenu in Günsu ter bojna ladja SMS Erzherzog Friedrich. Bil je pobudnik predelave nekdanjega motornega vagona 200 v dvorni salon Dunajskih lokalnih železnic. Pogosto so ga uporabljali nadvojvoda in njegova družina. Zelo mu je bil všeč nov izum – avto. Imel jih je več, tudi električnega.

 

«G. d. I. Mor. R. v. Auffenberg – Moritz von Auffenberg«

Baron Moritz Friedrich Josef Eugen Auffenberg von Komarów (22. maj 1852, Opava, Češka – 18. maj 1928, Dunaj, Avstrija) je bil avstrijski pehotni general. Med letoma 1911 in 1912 je bil vojaški minister Avstro-Ogrske. Med prvo svetovno vojno je bil poveljnik 4. armade. Ko je izgubil bitko za Rawo, Poljska, je bil razrešen poveljstva. Kljub temu mu je aprila 1915 cesar Karl I. Avsrijski podelil plemiški naslov von Komarow. Istega meseca in leta so ga aretirali. Osumljen je bil, da je kot vojni minister nepooblaščeni osebi izročil izvod vojaških navodil z namenom špekulacij na borzi, a ga je sodišče oprostilo. Upokojili so ga leta 1919.

 

»G. d. K. Rud. R. V. Brudermann – Rudolf von Brudermann«

Rudolf Nikolaus Ritter von Brudermann (9. januar 1851, Gyöngyös, Madžarska – 15. januar 1941, Kaltenleutmachen, Spodnja Avstrija) je bil avstro-ogrski konjeniški general in generalni konjeniški inšpektor. Avgusta 1914 je poveljeval 3. armadi v vzhodni Galiciji. Njegove čete so utrpele ogromne izgube v porazih pri Zloczowu in na Gnili Lipi. Ko je izgubil še Lvov, so ga odpoklicali s položaja. Na lastno željo je vojsko zapustil novembra 1914 in se uradno upokojil že naslednjega leta. Živel in umrl je na Dunaju, kjer je tudi pokopan s svojo ženo.

 

«F Z. M. Osk. Potiorek – Oskar Potiorek«

Oskar Potiorek (20. november 1853, Plajberk, Koroška – 17. december 1933, Celovec, Avstrija) je bil častnik avstro-ogrske vojske in guverner Bosne in Hercegovine od 1911 do 1914. Skupaj z nadvojvodo Ferdinandom in vojvodinjo Sofijo je bil v avtu v trenutku atentata na prestolonaslednika v Sarajevu. Potiorek ni obvestil voznika o spremembi poti. Ta je zaradi tega napačno zavil in prispel do Gavrila Principa. V prvi svetovni vojni je poveljeval avstro-ogrskim silam. Po neuspelem srbskem pohodu je bil leta 1914 razrešen poveljstva. Kmalu zatem se je upokojil.

 

»G. d. I. Lib. R. v. Frank – Liborius Ritter von Frank«

Liborius Ritter von Frank (5. oktober 1848 — 26. februar 1935, Gradec, Avstrija) je bil avstro-ogrski general v prvi svetovni vojni. Poveljeval je 5. avstro-ogrski armadi. V začetku vojne se je bojeval v bitki pri Ceru, na Drini in pri Kolubari. Po neuspelem srbskem pohodu, kjer je avstro-ogrska vojska utrpela ogromne izgube in se je njena moč zmanjšala za 40 % ter razpustitvi Balkanstreitkräfte ga je zamenjal general Karl Tersztyánszky von Nádas.

 

«F. Z. M. Al. V. Krobatin – Alexander von Krobatin«

Alexander Freiherr von Krobatin (12. september 1849, Olomuc, Češka – 28. september 1933, Dunaj, Avstrija) je bil avstrijski feldmaršal ter cesarski in kraljevi vojni minister v Avstro-Ogrski med letoma 1912 in 1917, ko je bil razrešen. Najbolj uspešen je bil kot poveljnik. Zaradi uspeha v bitki pri Kobaridu oktobra 1917, med katero je njegova vojska zajela dve italijanski diviziji, je bil povišan v feldmaršala. Prerazporejen je bil na Tirolsko in dobil poveljstvo nad celotnim tirolskim sektorjem po neuspehu ofenzive na Piavi in begu nadvojvode* s fronte zaradi uporov 26. oktobra 1918. Ko so Italijani konec oktobra zavrnili njegovo ponudbo za premirje, je bil preostanek njegove vojske poražen pri kraju Vittorio Veneto. Upokojil se je takoj po koncu vojne. Bil je častni doktor tehničnih znanosti na Dunajskem tehničnem inštitutu, častni predsednik Vojne dobrodelne ustanove cesarja Karla in častni član Dunajskega jahalnega združenja.

 

«G. d. I. Conr. Frh. V. Hötzendorf – Franz Conrad von Hötzendorf«

Franz Xaver Josef Conrad von Hötzendorf, od 1910 Freiherr Conrad von Hötzendorf, od 1918 grof Conrad von Hötzendorf, od 1919 Franz Conrad (11. november 1852, Penzing pri Dunaju – 25. avgust 1925, Mergentheim, Nemčija) je bil ob izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 načelnik generalštaba celotne oborožene sile Avstro-Ogrske, od leta 1916 pa feldmaršal. Bil je strateški vodja prve svetovne vojne. Marca 1917 ga je Karel I. razrešil kot načelnika generalštaba. Poveljeval je le še armadni skupini na italijanski fronti. Leta 1918 pa se je upokojil. Po njem so imenovali vojašnico v Oberammergu na Bavarskem, zdravstveni center avstrijskih oboroženih sil v Innsbrucku in ulici v Gradcu in Berndorfu. Prejel je številna odlikovanja.

 

«Marinekommandant Anton Haus«

Anton Johann Haus (13. junij 1851, Tolmin, Slovenija – 8. februar 1917, Pula, Hrvaška) je bil avstrijski mornariški častnik, poveljnik flote avstro-ogrske mornarice v prvi svetovni vojni in veliki admiral mornarice od leta 1916 do svoje smrti. V mornarico je stopil leta 1869. V času, ko je bil inštruktor na cesarski in kraljevi pomorski akademiji na Reki, je napisal knjigo (1891) Oceanografija in pomorska meteorologija. Po vrnitvi k poveljstvu na morju je bil poveljnik korvete med večnacionalnim posredovanjem v boksarskem uporu na Kitajskem v letih 1900/01. Po zadušitvi upora je ostal v Pekingu, Kitajska. Leta 1905 je bil povišan v admirala in bil istega leta avstro-ogrski odposlanec na drugi haaški mirovni konferenci. Leta 1912 so ga imenovali za inšpektorja flote, leto kasneje je postal poveljnik mornarice in vodja mornariškega oddelka vojnega ministrstva. Ob izbruhu vojne je bil imenovan za poveljnika flote. Bil je premeten mornariški strateg. Spoznal je, da je resnična vrednost flote v tem, da ohrani njen obstoj za boj zoper grožnje zavezniških sil. Njegovo strategijo so Nemci ostro kritizirali, podprlo ga je njegovo lastno visoko poveljstvo. Leta 1916 je postal edini avstro-ogrski mornariški častnik (z izjemo članov cesarske družine), ki je bil povišan v velikega admirala. Umrl je zaradi pljučnice v Puli. Pokopali so ga na mornariškem vojaškem pokopališču. Pogreba se je udeležil cesar Karel I. in mu posthumno podelil čast poveljnika »vojaškega reda Marije Terezije«. Ker je bila Pula po vojni pod italijansko upravo, so njegove posmrtne ostanke leta 1925 prenesli na Dunaj. Flota, ki jo je Haus tako skrbno vzdrževal za boj proti zavezniškim silam, je bila po vojni razdeljena med zmagovalke. Njegova podoba je bila tudi na znamki.

Slovarček:

  • Ernst Förster: Ernst Joachim Förster (8. april 1800, Saaleplatte, Nemčija – 29. april 1885, München, Nemčija) je bil nemški slikar in umetnostni kritik
  • dvorni salon Dunajskih lokalnih železnic: je zgodovinski vagon. Ima knjižno številko 200, ki ni zapisana. Vozilo v redki obliki električnega salonskega vagona je danes v lasti Društva ljubiteljev železnic.
  • srbski pohod: niz pohodov proti Srbiji v začetku prve svetovne vojne. Prvi je bil 28. julija 1914, takoj po vojni napovedi Srbiji. Končal se je po treh neuspešnih poizkusih, ki so jih Srbi in njihovi zavezniki Črnogorci odbili.
  • Balkanstreitkräfte: nemško Balkanske oborožene sile, znane tudi kot Balkanska vojska, je bila sila, ki jo je Avstro-Ogrska vzpostavila za ofenzivo proti Srbiji avgusta 1914.
  • *nadvojvoda: Nadvojvoda Jožef Avgust Viktor Klemens Maria Avstrijski, princ Madžarske in Češke (9. avgust 1872 – 6. julij 1962) je bil feldmaršal avstro-ogrske vojske in za kratek čas državni glavar Madžarske.
  • Veliki admiral: najvišji čin v več evropskih mornaricah. Primerljiv čin v sodobnih mornaricah je admiral flote
  • Vojaški red Marije Terezije: najvišja vojaška čast habsburške monarhije, avstrijskega in avstro-ogrskega cesarstva

Viri:

Kraj: Dunaj, Avstro-Ogrska
Datum: okoli 1914
Avtor: neznan; tisk Wiener Rotophot, Wien, III. Rüdengasse 11
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: razglednica

from → 1914, Avtor neznan, Dunaj, razglednica
No comments yet

Dodajte komentar