Skip to content

1891 Cerknica – Društvo za olepšavo trga

25. 12. 2020

Razglednica Cerknice iz devetdesetih let 19. stoletja. Izdal jo je Rudolf Oesterreicher Wien II. Bila je dobra reklama za Cerkniško jezero. Kako so se tujci hitro znašli in založili razglednice naših krajev?! Mogoče so bile povod temu tudi vsakoletne vojaške vaje velikega števila vojaštva na Rakeku in okolici, ko se je marsikateri vojak oglašal domačim in tako z razglednicami širil naše lepote po cesarstvu.

Cerkniško jezero in Rakov Škocjan sta bila že dolgo znani kraški znamenitosti Kranjske. Veliko popotnikov in raziskovalcev si ju je na konjskem hrbtu pobliže ogledalo in poneslo njun sloves v svet. Širšemu krogu tujcev pa do izgradnje Južne železnice to ni bilo omogočeno. Ko pa je skozi Rakek stekla železnica, le uro hoda od Rakovega Škocjana in manj kot dve uri od Cerkniškega jezera, pa je zanimanje za obe kraški znamenitosti skokovito naraslo. V Bleiweisovih Novicah so pogosto opisani naši kraji, posebej obširen je zapis Andreja Likarja: Cerknica in njena okolica, ki izide tudi kot samostojna publikacija. Veliko peripetij je s Cerkniškim jezerom doživel cesar Franc Jožef, ki je novembra 1864 prišel, kot gost kneza Windischgraetza na lov na medveda na Javornik. V časnikih iz druge polovice 19. stoletja pogosto naletimo na novice, da so z vlakom na Rakek prišle skupine obiskovalcev in se peš ali z vozovi podali proti Cerknici in jezeru. Vse več gostov je prihajalo v Cerknico, trg pa je bil neurejen, manjkalo je senčnih poti, pa je padla zamisel, kako bi ga polepšali.

Takole je poročal dopisnik iz Cerknice (Slovenec, 23. 9. 1889 št. 218):

Rekel sem poprej, da imamo neko društvo še v povojih. Oče temu društvu je g. J. Gerbic, podpornika g. K. Drmelj in preč. g. dekan Fr. Kunstelj. Čutila se je potreba, storiti kaj za olepšanje Cerknice zaradi tujcev, ki radi semkaj zahajajo na počitnice. Dosedaj je bilo premalo ali skoraj nič sence. Glavna naloga društvu bo torej, da zasadi kaj drevoredov, n. pr. proti Dolenji vasi in proti Jezeru domačinom in tujcem v sprehajališče. Skrbelo se bo, da ne bo predraga vožnja od Rakeka do Cerknice in nazaj, ali pa v čolnih po jezeru. To se je poudarjalo v zboru, ki je bil sklican vsled prigovarjanja g. Gerbica. Vsi navzoči občanje so stopili v osnovalni odbor, ki ima nalogo, sostaviti pravila ter jih vladi predložiti v potrdilo. Za načelnika je bil jednoglasno izvoljen preč. g. dekan Kunstelj, kateri ima srce za blagor Cerknice. Bog daj obilo vspeha!

Če leto in pol je Slovenec (13. 3. 1891 št. 59) objavil veselo vest:

Osnovalo se je v Cirknici »Društvo za olepšavo trga in okolice”. Pravila je slavna vlada že potrdila in društvo se je 8. t. m. že ustanovilo. Društvo namerava v prvi vrsti drevorede zasajati. Letos bode pričelo zasajati lipov drevored ob stari cesti od Cirknice do Rakeka. Pomanjkanje senčnatih potov živo občutijo mnogi tujci, ki zahajajo po leti v Cirknico. In temu hoče novo društvo v okom priti.

Leto je bilo naokoli, in društvo se je lahko že pohvalilo z uspešnim delom (Slovenec 15. 3. 1892 št. 61):

Iz Cirknice se nam poroča: V nedeljo dné 13. marcija je imelo „Društvo za olepšavo trga cirkniškega in njegove okolice” svoj občni zbor. Društvo obstoji šele jedno leto in šteje samo 22 udov in vendar je že zasadilo ob stari cesti proti Rakeku 172 lip in ob cesti proti Dolenji Vasi 30 hruškovih drevesec. Vseh stroškov je imelo društvo v preteklem letu 144 gld, 19 kr. Za tekoče leto se je sklenilo popolniti lipov drevored (zlobne roke so namreč več lipic polomile) in nadaljevati drevored proti Dolenji Vasi, kjer se bodo samo hruškova drevesca sadila. Stari odbor, kateremu je bil predsednik veleč. gospod dekan Franc Kunstelj, je bil zopet jednoglasno voljen. Bati se je, da se bode letos zasajevanje drevoreda jako zapoznilo, ker je snega toliko. Pred pepelnico je po ravnini že skoraj popolnoma skopnel, na pepelnico pa ga je začelo sipati od vseh stranij pozneje vedno več tako da ga imamo sedaj že čez črevelj na debelo. Voznikom se letos kaj huda godi, ker jim cesta vedno nagaja. Nekaj časa vozijo na saneh, potem pa morajo preložiti na voz, ko pridejo na prevožena mesta. V gozd ne morejo že od Božiča. Morebiti bo vendar kmalu bolje. Dné 14. marcija se je vreme ujužilo in sneg je začel hitro kopneti.

Dopisnica je bila poslana na naslov: Gospodič Milan Skaberne, učenec II. razreda Ljubljana Glavni trd št. 10. Žig Cerknica in Ljubljana 12. 2. 1899.

Kraj: Cerknica
Datum: 1899
Avtor: Rudolf Oesterreichner
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: —
Oblika: razglednica

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: