1914 Bosna – Manevri avstro-ogrske armade

Med 25. in 27. junijem 1914 so bili veliki avstro-ogrski vojaški manevri v Bosni in Hercegovini. Z njimi so želeli pokazati svojo vojaško moč in tudi prestrašiti od balkanskih vojn izmučeno Srbijo. Predvideno je bilo, da se jih bo udeležil tudi Franc Ferdinand s soprogo Sofijo. Dvorni svetniki so mu to strogo odsvetovali, saj mu tam niso mogli zagotoviti varnosti. Da je njegovo življenje ogroženo, je postalo jasno tudi njemu samemu kmalu po objavi novice, da se bo udeležil velikih gorskih vojaških vaj. V velikosrbskih krogih se je pričela velika agitacija, na prestolonaslednika pa so kazali kot na nasprotnika velikosrbskim idejam. Kljub opozorilom je potrdil udeležbo na vajah.

Slovenski časopis, ki je spremljal in natančno opisoval njegovo pot od Dunaja prek Trsta do Sarajeva, je zapisal, da je bilo potovanje demonstracija avstro-ogrske moči in en sam manever na morju in na kopnem. 24. junija 1914 je bil Franc Ferdinand navzoč pri velikem pomorskem izkrcevalnem manevru v izlivu Neretve pod poveljstvom admirala Antona Hausa. Obisk je nadaljeval z ogledom Mostarja. Naslednja postaja je bila Ilidža, kjer je prenočeval.

Naslednji dan so se v skladu z načrtom začele vojaške vaje. Vodil jih je Oskar Potiorek, guverner avstrijske province Bosne in Hercegovine. Sodelovala sta 15. in 16. armadni zbor – vse vojaštvo, kar ga je bilo v Bosni, Hercegovini in deloma v južni Dalmaciji. Poveljstvo 15. armadnega zbora je bilo v Sarajevu, poveljujoči pa general Mihael pl. Appel. Poveljnik 16. armadnega zbora v Dubrovniku je bil Blaž Žemva, Slovenec. Franc Ferdinand se je s posebnim vlakom odpeljal s postaje Ilidža do postaje Ivan, od tu pa jezdil na Ivanovo sedlo. To se nahaja jugozahodno od Sarajeva, na nadmorski višini 967 metrov. Ločuje gorovja Volujak in Bjelašnico. Ime je dobilo po bližnji planini Ivanova planina. Geografsko gledano sedlo ločuje Bosno in Hercegovino. Vaje si je ogledal v spremstvu načelnika general štaba Franca Conrada pl. Hötzendorfa. Vojake so razdelili v osem gorskih, okrog dvajset havbičnih in gorskih topničarskih brigad. Vreme je bilo neprizanesljivo. Ves čas je deževalo, v gorah pa je, kljub juniju, snežilo. Pri Bjelašnici je vojsko najprej ujela ploha, nato pa še snežni metež. Uničilo jim je vso hrano. Kljub težavam so izvedli simulacijo velikega vojaškega spopada. Nadaljnji boji so potekali po predvidevanjih.

V soboto, 27. junija 1914, je prestolonaslednik ob 11. uri dal znak za konec vaj. Na griču je izdal svoje (dobesedno) zadnje armadno povelje. Z usposobljenostjo vojakov je bil zelo zadovoljen, zahvalil se je njim in častnikom. Govor je končal z besedami, naj se »to povelje objavi takoj vsem vojakom v njihovih materinskih jezikih.« Manevri so bili končani, prestolonaslednik se je vrnil v Sarajevo. Naslednji dan se je odpravil na svojo poslednjo pot.

Viri:

• Barbara Žabota. Zadnje potovanje predsedniškega para. Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! Kranjska v prvem letu vélike vojne. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 2014, stran 23 do 28.

Kraj: Bosna in Hercegovina
Datum: 25. do 27. junij 1914
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 10. 3. 2020
Oblika: 7 razglednic