Preskoči na vsebino

1980 Nova vas – Polde na kmečkih igrah

30. 01. 2021

Kmetijska zadruga Cerknica je pod vodstvom dir. Torniča že pred letom 1980 na Blokah organizirala poletno srečanje delavcev zadruge, kmetov, kooperantov in velikega števila obiskovalcev. Prireditve se je prijelo ime Kmečke igre, saj so bile pred obvezno veselico v resnici organizirana številna zabavna pa tudi resna tekmovanja, ki so potekala v naravnem amfiteatru med Volčjanskim hribom na eni strani, ter dvignjenim platojem za domom TVD Partizan na drugi strani. Takratne prireditve so se obvezno začele s povorko in več let je bil na čelu povorke konjenik, zastavonoša, domačin Polde Kočevar – Tumč s Hudega Vrha, ki je s tem postal vsem znana maskota takratnih prireditev.

Kot rečeno so se takratne prireditve začenjale s povorko, ki so ji po uradni otvoritvi, običajno z nastopom domačega pevskega zbora, sledila tekmovanja. Tekmovalke in tekmovalci so se merili v tradicionalni košnji, grabljenju in zdevanju kopic, sestavljanju voza lojtrnika in drugih bolj ali manj resnih opravilih. Potekalo je ocenjevanje in merjenje časov, množica obiskovalcev pa je glasno vzpodbujala tekmovalke in tekmovalce. Nič pa se ni moglo meriti z vrhuncem prireditve – konjskimi dirkami. Galopska proga je potekala od starta za kokošjimi štalami, zavila pod Volčjanski hrib, skoraj do Nemške vasi in nazaj mimo Žgajnarjeve hiše do cilja za domom in novo šolo. Prva leta so tekmovali jezdeci z domačimi, kmečkimi konji, nevajenimi galopa v skupini. Jezdeci večina niso imeli sedel in ostale jahalne opreme. Padci s konj so bili pogosti, posebej nevaren odsek je bil prečkanje doline s strugo Sušice pod Volčjanskim hribom. Kljub vsemu je bil ciljni galop vedno poslastica za vse gledalce in zmagovalec je bil deležen vseh časti. Polde, ki je sicer delal na Gradišču v Cerknici, se je tekem redno udeleževal in je bil ob tem deležen velike vzpodbude domačih navijačev. Kot vidimo na sliki, ni imel ne sedla ne ostrog, le noge se opirajo v nekakšna stremena. Čez konjski hrbet je namesto sedla vrgel kar domač kouter. Sončna očala in obvezen klobuk je pa vedno imel. Kot se spodobi se je vsakoletni praznik končal z veliko vrtno veselico pred domov TVD Partizan.

Prireditev se je torej dobro prijela, pričeli so prihajati obiskovalci od vsepovsod, tekmam kmečkih konj so se pridružile tekme športnih konj z izurjenimi jezdeci in vso opremo, prišli so sejmarji s štanti. V tistem času je reja športnih konj v veliki meri, tudi na kmetijah, nadomestila rejo domačih delovnih konj in le redki so še imeli kakšnega fuksa za delo na polju, predvsem pri krompirju. Veljalo je mišljenje, da traktor preveč zataca njivo.

Po nekaj letih se je cerkniška zadruga upehala in organizacijo prireditve, slonečo na prostovoljnem delu zaposlenih in zadružnikov, je opustila. Na srečo je hitro poprijela skupina domačih kmetov z Jožetom Zgoncem- Lovranom iz Topola na čelu in prireditev je na ta način živela še nekaj let. Po osamosvojitvi so kmečke igre nekajkrat organizirali člani Kmečke zveze oz. Ljudske stranke, dodali so mašo na začetku, prihajali so strankarski veljaki in nastopajoči z zvenečimi imeni.

Na eni od prireditev je pela takrat že zelo popularna zvezda Helena Blagne. Okoli kamionske prikolice, kjer je igral ansambel s pevko Heleno, je bila nepopisna gneča. Vsak je hotel v živo čim bolj slišati njen glas, predvsem pa od blizu videti njen stas in kipeč dekolte. Vsega je bilo v izobilju! Prima veselica!

Na koncu se je kot organizator skujala tudi stranka. Prireditev, ki je še vedno temeljila predvsem na zagnanosti in prostovoljnem delu domačinov, je ugasnila. Po ustanovitvi samostojne Občine Bloke v letu 1998, je bil z oživitvijo Mihaelovega sejma uveden občinski praznik s celo vrsto spremljajočih športnih in kulturnih dogodkov. Prireditev vedno popestrijo tudi konjeniki dveh na Blokah delujočih konjerejskih društev. Vsako leto je organizirano tudi tekmovanje Quarter športnih konj v spretnostnem jahanju.

Cerkniške in bloške zadruge tako ali tako ni več. Tudi Polde je pred nekaj leti žal umrl. Množične prireditve na Blokah pa so ostale značilnost. Ob prireditvah v okviru Mihaelovega sejma so tradicionalno to še Bloški teki – če je le sneg, pohod po Krpanovi poti ter vsakoletna gasilska veselica v Novi vasi, vse seveda v časih, ko ni te hudičeve korone. Upajmo, da se kmalu vrnejo.

Slovarček:

  • kouter: prešita odeja
  • fuks: ne prav priden domač konj, rjavkaste dlake
  • zataca: potepta

Viri:

  • Jože Matko, Nova vas
  • Marica Zgonc, Topol
  • France Škrabec, Nova vas

Kraj: Nova vas
Datum: poletje 1980 – okvirno
Avtor: neznan
Zbirka: Franci Hrbljan, Velike Bloke
Skenirano: 20. 1. 2021
Oblika: fotografija

6 komentarjev leave one →
  1. 30. 01. 2021 09:25

    Da traktor “zataca” krompirišče, še vedno drži, žal pa ni nikjer več ne konja, ne osla, ki bi ga obdelal bolj obzirno… drugače pa – bravo,Bločani!

    Liked by 1 person

  2. bredatursic permalink
    30. 01. 2021 09:28

    Tista leta, ko so se začele Kmečke igre, je vsako leto tekmovala tudi moja mama, Francka Jakopin, pa Jeršanova mama, pa tudi mama od Matko Jožeta iz Hudega vrha. Bile so hitre v grabljenju in pri zdevanju kopic.

    Liked by 3 people

  3. Vilma Dobrin permalink
    30. 01. 2021 12:31

    Po domače je bil Polde imenovan Uhančk. Če se ne motim je bil brat od Matkove mame, ki jo je imenovala Breda. Lepi spomini.

    Všeč mi je

  4. alojzmazij permalink
    30. 01. 2021 14:27

    Kot mi je obrazložil Poldetov nečak Jože Matko je pravo domače ime pri Tumčih, tako opisuje tudi Jože Lavrič v svoji knjigi “Bloke središče Kranjske”, v poglavju o Hudem vrhu.Res pa je bil eden od prednikov pri hiši Uhančkov iz Loške doline.

    Všeč mi je

    • Vilma Dobrin permalink
      30. 01. 2021 21:12

      Delal je z mojim očetom in takrat smo ga vsi poznali pod imenom Uhančkov Polde.Zakaj pa ne vem. Pravo ime pa je res pri Tumčih.

      Všeč mi je

  5. Anonimnež permalink
    30. 01. 2021 16:44

    Sem enemu Rakovčanu rekel kaj ti bo ta veliki traktor saj ne gre v krompir pa je rekel bomo pa širše vrste naredili. A dve ali tri na nivo drugače boš vse poteptal.

    Liked by 1 person

Odgovorite Vilma Dobrin Prekinite odgovor