Skip to content

1933 Rakek – Bratje Juvančič, čebelarji

9. 03. 2021

Na sliki so bratje Juvančič z očetom Francem pred čebelnjakom, zgrajenim leta 1933. Kasneje je doživel najprej več dograditev zaradi povečanja števila čebeljih panjev. Večjo prenovo pa je doživel leta 1965. Na takratni državni praznik 4. julij 1965 je prišlo do hudega neurja. Čebelnjak je bil prazen, saj so bile čebele na paši na Otoku pri Mulčevih, kamor smo vozili čebele na hojevo pašo vrsto let. Veter je stari del čebelnjaka prestavil za dober meter, dograjeni del pa dobesedno odtrgal, streho s konstrukcijo in kritino (salonitke) pa prestavil cca 100 metrov na pobočje bližnjega griča.

Bratje France, Alojz in Mirko so svoje čebelarske korake začeli leta 1933, ko so na Blokah kupili prve kranjiče. Prestavili so jih v AŽ panje, ki so jih izdelali sami doma in že prvo leto okusili sadove svojega dela, saj je tega leta hoja dobro medila in so bili panji polni medu. V naslednjih letih so svoje čebelarstvo še povečali z dokupom kranjičev in svojimi lastnimi roji. Skupaj so čebelarili do smrti brata Franceta leta 1947. Čebelarjenje je nadaljevala njegova žena Frančiška.

Na sliki z leve:

  • Frančiška (Alojzova žena),
  • oče Franc Juvančič,
  • sin Franc,
  • ob njem hčerka Marinka,
  • sin Alojz.

Na sliki z leve:

  • sin Mirko,
  • za njim hčerka Miroslava,
  • Angelca (Mirkova žena)
  • sedi Mirkov sin Milan.

Brata Alojz in Mirko sta nadaljevala s čebelarjenjem in večanjem svojega čebelarstva. Oba sta se včlanila v čebelarsko organizacijo že leta 1933 in bila tudi naročena na Slovenskega čebelarja. Ker na Notranjskem ni celoletnih ugodnih razmer za čebelarjenje če ni gozdne paše, sta med prvimi začela prevažati čebele na ajdo, akacijo in žepek. Na pašo sta vozila na Goriško (k Rudolfu Demšarju), Koprsko, Dolenjsko, Istro (v Kanfanar), Dalmacijo in Liko. Za prevažanje sta navdušila tudi druge čebelarje in tako prispevala k boljšemu čebeljemu pridelku in razvoju čebelarstva na Rakeku. Svoje praktično znanje sta dopolnjevala z branjem tedaj dosegljive literature in udeležbe na predavanjih in tečajih. S pridobljenim znanjem na tečaju za vzrejo matic na Ponovičah pri Litiji aprila leta 1957, kamor jih je poslala Kmetijska zadruga, sta prevzela vodenje Plemenilne postaje v Rakovem Škocjanu. Prve tri leta je vodil plemenilno postajo Alojz, naprej pa vse do 1974 brat Mirko. Oba sta opravila tudi tečaj za preglednika in bila dolga leta aktivna tudi kot člana organov čebelarske družine. Tako ju najdemo v vodstvu novoustanovljene Čebelarske podružnice na Rakeku 1948, Alojz blagajnik, Mirko gospodar. Po preoblikovanju organiziranosti v letu 1951 je bil Mirko prvi predsednik novoustanovljene Čebelarske družine Rakek, brat Alojz pa gospodar. Za njuno dolgoletno delo na področju čebelarstva sta prejela priznanje Antona Janše III. in II. stopnje in bila imenovana za častna člana ČD Rakek.

Po smrti strica Alojza leta 1974 je nadaljeval čebelarjenje njegov zet Jože do leta 1980 ob pomoči mojega očeta. Ko je leta 1976 umrl moj oče, sem prevzel in nadaljeval s tradicijo čebelarstva Juvančičev, po domače” Uglovih”. Po Jožetovi smrti sem za sestrično Miljano prevzel še njene. Čebelaril sem s pribl. 30 panji. Še vedno sem tudi prevažal čebele na pašo, vendar predvsem le na hojevo pašo na Otok k Mulčevim. Zaradi dotrajanosti starega čebelnjaka sem leta 1982 postavil nov zidan čebelnjak v dogovoru s sestrično Miljano. Zidala sva ga sama s tastom, Miljana pa je kuhala “kavo”.

Zgodila pa se je tudi zanimiva prigoda. Hčerka Urška je hodila v prvi razred. Vedno se je vrtela okoli gradbišča. Potem pa nam je njena tovarišica Tončka Jernejčič, ki je lahko videla na gradbišče od doma, v šali dejala, da naj ne obremenjujemo toliko hčerke z delom pri gradnji, ker potem ne more narediti domačih nalog. Urška se je namreč izgovorila, da naloge ni naredila, ker je morala pomagati pri zidavi čebelnjaka.

Leta 2009 sem kupil nove panje, ki jih je s slikami opremila hčerka Urška, motive pa je v večini izbral vnuk Žak.

Tradicija čebelarstva Juvančič – “Uglovih” se nadaljuje. Danes že čebelarita s svojimi čebelnjaki in čebelami nečak Miha in hčerka Manca. Trenutno pa obiskujejo tečaj za čebelarske začetnike hčerka Urška in vnuka Žak in Loti.


Današnji izgled čebelnjaka.

Slovarček:

  • kranjič: kranjski panj dimenzije pribl. 80 x 30 x 20 brez pomičnega satja

Viri:

  • Miroslav Juvančič: Kronika čebelarstva na Rakeku.

Kraj: Rakek
Datum: 1933, 1982
Avtor: neznan, Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 9. 6. 2020
Oblika: 2 fotografiji

One Comment leave one →
  1. 9. 03. 2021 07:46

    Bravo čebelarji! Še bomo lizali med, za mleko bo treba pa drugje poskrbeti… Kako je že napisal Vodnik (ali je bil kdo drugi?) : “Tle se špeglajte, lenuhi, pri tej mali marni muhi!”

    Liked by 1 person

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: