1958 Rakov Škocjan – Plemenilna postaja

 Brata Alojz in Mirko Juvančič na Čebelarski plemenilni postaji Rakov Škocjan.

Z vzrejo in selekcijo matic so prvi začeli ukvarjati Švicarji. Leta 1897 je dr. Kramar na otoku sredi Bodenskega jezera ustanovil prvo plemenilno postajo. V Sloveniji je prvo plemenilno postajo za vzrejo matic leta 1932 ustanovil prof. Josip Verbič na Kopišču pri Kamniški Bistrici.

V letu 1949 Postojnski čebelarji v Rakovem Škocjanu postavijo plemenilno postajo, ki jo je vodil Maks Avšič. Od leta 1951 prevzame vodenje plemenilne postaje Jožef Kretič. Plemenilna postaja je ne glede na statistiko v okviru danih možnosti delovala dobro. Tako je v letu 1949 od 44 vzrejenih matic bilo sprašenih (oplojenih) 25, v letu 1951 pa od 93 vzrejenih 52 sprašenih. Zanimiv je tudi dokument “Načrt vzreje matic v letu 1950”, ki natančno opredeljuje vse aktivnosti po dnevih in nalogah.

Leta 1956 je Čebelarska družina poda predlog Čebelarskemu društvu Postojna, da prevzame vodenje Plemenilne postaje v Rakovem Škocjanu. (Za lažje razumevanje: Čebelarska družina Rakek je bila v sestavu Čebelarskega društva Postojna).

Plemenilna postaja je bila potrebna popolne obnove, kar je bilo povezano z velikimi stroški. Zato se je družina Rakek obrnila za pomoč na KZ Unec. Ta je sredstva za material odobrila, čebelarji pa so s prostovoljnim delom opravili vsa ostala dela. Tako je prevoz materiala udarniško izvršil z volovsko vprego z Rakeka v Rakov Škocjan Hieronim Stržaj.

Plemenilna postaja Rakov Škocjan je bila tako s pomočjo KZ Unec in prostovoljnim delom nekaterih članov obnovljena. Postavili so tudi tablo z nazivom: »Čebelarska plemenilna postaja KZ Unec«.

V letu 1957 je Zadružna zveza organizirala in tudi plačala stroške udeležencem tečaj za vzgojo matic na Ponovičah pri Litiji. Iz Družine Rakeka sta se tečaja udeležila brata Alojz Juvančič in Mirko Juvančič. Vodenje plemenilne postaje je prevzel Alojz do leta 1960, po tem letu pa prevzame vodenje Plemenilne postaje Mirko Juvančič vse do leta 1975.

V zapisniku občnega zbora Družine Rakek za leto 1975 zasledimo razmišljanja o prestavitvi Plemenilna postaje iz Rakovega Škocjana v Javornik.

Plemenilniki, njih oprema in uporaba.
(Josip Verbič je v SČ 1933 napisal):
»Plemenjenje matic po želji in volji čebelarjev se najlaže vrši na plemenilnih postajah. Tja postavimo panj z najodličnejšo čebelno družino, ki ima nalogo, da proizvaja pravočasno zadostno množino trotov. Imenujemo ga »trotarja«.

Tega ne smemo zamenjavati s »trotovcem«, to je s panjem, ki v njem matica leže samo neoplojena jajčeca, iz katerih se morejo razviti le trotje. Mlade, neoplojene matice dobivamo od drugih, ravno tako izvrstnih panjev »matičarjev«, ki jih gojimo doma. Le njih ne oplojene matice pridejo, navadno ob času rojenja, v posebnih panjičkih, ki jih imenujem plemenilnike, na plemenišče«.

Na slikah vrste plemenilnikov, oziroma kot jim rečemo čebelarji “plemenilčki”.

Plemenilna postaja Glažuta

V programu Čebelarske družine Rakek za leto 1976 piše:

»Lokacija plemenilne postaje v Rakovem Škocjanu je sicer na lepem položaju, vendar preblizu čebelnjakom v Slivicah, Rakeku in Zelšah. Zato naj se prestavi na že ogledano mesto v Glažuti na Javorniku, ki bo z novo speljano gozdno cesto lahko dostopna. Premestitev opravijo čebelarji s prostovoljnim delom, nabavi se le potreben material. Po možnosti v bližini postaviti tudi manjšo barako – brunarico, ki je za uspešno delo plemenilne postaje nujno potrebna«

Vendar je vnema po prvih uspešnih aktivnostih same postavitve, splahnela. Bilo je več poskusov oživitve Plemenilne postaje posameznih čebelarjev. Vendar se je v začetku devetdesetih let vzreja in oplemenitev matic žal dokončno končala.

Viri:

• Miroslav Juvančič: Kronika čebelarstva na Rakeku.

Kraj: Rakov Škocjan, Glažuta
Datum: 1958, 1989
Avtor: neznan, Milan in Miroslav Juvančič
Zbirka: Miroslav Juvančič
Skenirano: 9. 6. 2020, 10. 4. 2020 in 7. 9. 2020
Oblika: 4 fotografije