Skip to content

1900 Cerknica – Bragi in Iduna

12. 09. 2021

Adam in Eva sta bila prva vzhodnoevropska predstavnika socializma. Nič nista imela, nekdo ju je neprestano nadzoroval, verjela pa sta, da živita v raju. Vendar na sliki nista prva zemeljska človeka, temveč Bragi in Iduna, junaka nordijske mitologije.

Sliko je okrog leta 1900 naslikal nemški slikar Edmund Herger. Naslovil jo je »Pravljica«. Obstaja še ena podobna istega avtorja. Na njej sta junaka v mlajših letih in v barvah. Modrih barvah. Edmund Herger se je rodil leta 1986, umrl 1906. O njegovem življenju je malo znanega. Njegove slike pa se drago prodajajo.

Bragi drži v levi roki harfo, kar kaže na to, da je to nordijski bog poezije in glasbe. Bil je vešč v izražanju in zelo moder. Je drugi najstarejši Odinov sin. Pravkar je stopil iz čolna. Obe roki je dvignil v pozdrav svoji ženi Iduni. Le to srečamo pod mnogimi imeni: Idunn, Iduna, Idunna, Ithun, Ithunn ali Ydun. V nordijski mitologiji je bila čuvarka zlatih jabolk večne mladosti.

V Asgardu je vrt in v njem jablana, na kateri rastejo zlata jabolka. Ker ima vse pod soncem svoj konec, se ljudje in bogovi starajo, oslabijo in na koncu umrejo. Tisti, ki jé zlata jabolka, se nikdar ne postara. Le ta pa rastejo le, kadar jih Iduna neguje, nihče drug jih ne more trgati. Obira jih je vsako jutro in sleherni dan bogovi in boginje prihajajo v njen vrt, da bi jih zaužili. Tako ostanejo večno mladi. Kadar Idune ni na vrtu, je v svoji zlati hiši. Tam posluša Bragija, ki pripovedno neskončno zgodbo. Iduna je svoj vrt zapustila le enkrat v življenju in to po zaslugi zviteža Lokija.

Iduna in Eva se precej razlikujeta. Skupna so jima le jabolka. Eva je večno mladost in nesmrtnost zapravila, ko je trgala jabolka s prepovedanega drevesa. Iduna je skrbnica zlatih jabolk in z veseljem jih nudi drugim, da ohranijo mladost in večno življenje.

Jabolko na dan prežene zdravnika stran. V mitologiji so zlata jabolka zelo pogosta. Bila so predmet spora med tremi grškimi boginjami in fraza »jabolko spora« se je ohranilo do današnjih dni. Nič čudnega torej ni, da je jablana našla svoje mesto v rajskih vrtovih. V Adamovem in Evinem raju je bilo to drevo spoznanja. V starih kulturah ni imelo moralnega pomena. Pri šamanih velja za mitološko drevo sveta, ki povezuje srednji svet, v katerem bivamo, s spodnjim, kjer so naši predniku in zgornjim, kjer so bogovi. Je tudi simbol znanja. Ko je padlo Isaacu Newtonu na glavo, mu je skoznjo šinilo odkritje gravitacijskega zakona.

V renesančni umetnosti jabolko v ustih kače predstavlja greh, saj je le ta zapeljala Evo, da se je polastila prepovedanih sadežev. Nasprotno pa v ikonografiji jabolko v Kristusovih rokah predstavlja simbol odrešitve. Po nekaterih podatkih naj bi bil Jezusov križ narejen iz jablanovega lesa v znak odkupne žrtve Adama, ki je sprejel greh s tega drevesa. Tudi ime Adamovo jabolko za rahlo naprej štrleč hrustanec na vratu, ki je izrazitejši pri moških, naj bi bilo po izročilu pravzaprav košček jabolka kot prepovedanega sadeža, ki se je zataknil v Adamovem grlu. Alkimistom je predstavljalo spoznanje in skrivnostni peti element. Stari Germani so verjeli, da jablano ščitijo bogovi, ker vanjo nikoli ni udarila strela, zato so jih sadili ob svojih domovih. Tudi pri Keltih je znan otok blagoslovljenih Avalon. Na njem so živele ženske, ki so ponujale jabolka nesmrtnosti. Jabolka se pojavljajo tudi v pravljicah: Sneguljčica in sedem palčkov bratov Grimm, slovenski ljudski Pravljica o zlatih jabolkih in Zdravilno jabolko. Jabolko pogosto upodabljajo tudi pri upodobitvah kraljev, ki v eni roki držijo žezlo, v drugi pa jabolko, ki simbolizira državo ali pa kar ves svet. Simbolnih pomenov jabolk je še veliko, a prihranimo nekaj še za kdaj drugič.

Slovarček:

  • Azi: nordijski bogovi, druga veja so še Vani
  • Odin: najvišji in najstarejši med Azi
  • Loki: lep in privlačen bog, vendar zloben in spremenljivega značaja
  • Asgard: prebivališče bogov
  • ikonografija: umetnostnozgodovinska veda, ki se ukvarja z določanjem ter poimenovanjem upodobljene snovi
  • alkimist: nekdo, ki se ukvarja z alkimijo. To je bilo v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost.

Viri:

Kraj: razglednico hranimo v Cerknici
Datum: 1900
Avtor: Edmund Herger
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 19. 3. 2020
Oblika: razglednica

2 komentarja leave one →
  1. 12. 09. 2021 07:14

    Gospa je za novo leto povabila imenitno družbo in za polnočno jed ukazala speči prašička. Služabnicam je zabičala: “Ne pozabite, prašička se servira z jabolkom v ustih!”
    Ko pride polnoč, služabnica slovesno stopi v jedilnico s pečenim prašičkom na pladnju in z jabolkom v ustih …

    Liked by 4 people

    • Anonimnež permalink
      14. 09. 2021 09:22

      Ta služabnica bi bila danes računalniška programerka, ker je naredila točno tako, kot ji je bilo naročeno.

      Liked by 2 people

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: