1930 Bezuljak – Osrednji prostor

To je Bezuljak, vas na Menišiji. Razglednica pravzaprav prikazuje osrednji prostor, ki ga od leve proti desni oklepajo hiše: Tonkova, Žogarjeva, Urbanova, Mivča in Turščeva.

Avtor fotografije (razglednice) je Franc Kunc. Verjetno je nastala v začetku 20. stoletja. Je novejša od razglednice, ki smo jo že objavili na teh straneh.

V deževnih dneh je bilo na osrednjem prostoru, krlišču, veliko blata, v sušni dobi veliko prahu, pozimi pa globoke zmrznjene kolesnice zaradi kmečkih vozov, na katere so kmetje nakladali hlode in jih razvozili na bližnje žage ob potoku Cerkniščica. Vsaka hiša je imela odrejen prostor na katerega so odlagali hlode, ki so jih z volovskimi ali konjskimi vpregami pripeljali iz gozda in na svojem prostoru odložili. Te skladovnice hlodov so bile tudi še v dobi mojega otroštva odlično igrišče. Po njih smo se podili, lovili ali samo posedali in klepetali.

Vsak četrtek pa smo nanje mirno posedli in tam poslušali Četrtkov večer. V Matičkovi hiši je namreč stanoval Kevderen Tone, ki si je z zaslužkom trdega dela v gozdu kupil radio. Ob četrtkih ga je postavil na okno, da smo bili tudi ostali vaščani, ki nismo imeli radijev, deležni melodij Avsenikov, Beneških fantov, Zadovoljnih Krajncev, Avgusta Stanka …

Naš trenutek za igro je napočil v nedeljo popoldne. Takrat smo se na vasi igrali “med dvema ognjema, ” fučali”, ” kradli zemljo”, “zbijali kozo” … Med tednom smo pa morali pomagati pri kmečkih opravilih ali pasti na rebri živino. Seveda smo bili skozi vse toplejše mesece bosi.

Taki časi so bili takrat. Zapisala sem tako, kot se jih jaz spominjam, o starejših časih pa je razpredal Tonkov Tone.

Čisto na levi je vogal Tonkove hiše. Naslednja je Žogarjeva. Pred njo stoji odrasla oseba in trije otroci. Kdo ve, mogoče so Žogarjevi!

Kot videti, so bili tiste čase najbolj premožni pri Urbanovih. V lasti so imeli veliko posestvo z veliko živine, žago v gospodarskem poslopju, v hiši pa trgovino in gostilno. Pred hišo vidimo pozirati njihovo služinčad. Na Urbanovi hiši je viden nerodno retuširan napis, ki ga bolj uganemo, kot preberemo: HELENA URBAS GOSTILNA NA STRELIŠČU. Kakšen bi bil napis brez retuše, na podlagi te razglednice ni mogoče ugotoviti.

Po 2. svetovni vojni je bila v hiši nekaj let tudi šola. Obiskoval jo je moj starejši brat Lojz. Ata je pripovedoval, da ga je pozimi kar cikubaku (štuporamo) čez cesto nosil v šolo, ker ni imel primernih čevljev.

Ob koritu pa so, medtem ko se je živina napajala, vsak večer moževali gospodarji. Včasih je kakšno živinče tudi zbezljalo. Takrat nas je bilo otroke zelo strah in smo se poskrili po hišah.

Risbo je, po podatkih soseda Tonkovega Toneta, narisal Hren, ki ni bil vaščan Bezuljaka, ampak je izviral od Cencovih iz Begunj. Nekaj časa živel v hiški, kjer je kasneje živela Rutarca. Bival je tudi v Urbanovi “pečnici”. Pečnica je bila ogrevana sobica, v kateri so gospodarji čakali, da so jim na Urbanovi žagi razrezali hlode). Risba od leve proti desni prikazuje Turšičevo, Švigljevo, Kotovo, Jakopovo in Matičkovo hišo.

Prispevek je napisala: Ana Cunder.

Kraj: Bezuljak
Datum: neznan, ocenjujemo na začetek 20. stoletja
Avtor: Franc Kunc
Zbirka: Ana Cunder
Skenirano: 24. 9. 2021
Oblika: razglednica