1950 Dolenje Jezero – Bratje Braniselj – Kašč’ni, čebelarji

Rodil se je 19. 1. 1919 na Dolenjem Jezeru v družini, ki je štela štiri fante in dekle. Izučil se je za krojača pri krojaškem mojstru Mirku Juvančiču na Rakeku, ta pa je bil tudi vnet čebelar. Kot krojač je delal v različnih krojačnicah po Sloveniji. Pred začetkom II. svetovne vojne se je spet zaposlil pri mojstru Juvančiču. Sodeloval je v NOB od leta 1941 do 1945 in je bil vojni veteran. Po vojni je kot uslužbenec delal v podjetjih, Naproza Rakek, Okrajni zvezi kmetijskih zadrug Postojna, »Tovarna vozov« Rakek, Kolarsko – kovaško podjetje Rakek, Agraria Postojna, Avtošped Rakek, Kovinoservis Rakek, Transavto Postojna.

Čebelariti je začel že z bratom Antonom V Dolenjem Jezeru leta 1934. Prve čebele pa si je kupil 1945 leta. Član ČD Rakek od 1947. Na Rakeku sta z ženo zgradila hišo. Ob hiši je takoj postavil čebelnjak. Ta obnovljeni čebelnjak uporablja danes tudi njegova hči Vida. Čebelaril je z 20 – 30 AŽ čebeljimi družinami več kot 60 let. Pri točenju medu je vedno sodelovala vsa družina. Že leta 1950 je vozil čebele v Buzet in to z vlakom. Pozneje pa s kamioni v Dekane, Vipavsko dolino in v Liko. Bil je soustanovitelj čebelarske družine ustanovljene leta 1951. V letih 1959 do 1961 je bil tajnik ČD Rakek. Od leta 1962 do 1976 in leta 1983 in 1984 pa predsednik ČD Rakek, to je 16 let. Bil je tudi predsednik NO društva. Kot predsednik je pustil velik pečat pri delu in razvoju čebelarstva na Rakeku. Bil je mentor mlajšim čebelarjem.

V letih 1967 do 1973 je bil poročevalec gozdnega medenja. V letu 1968 je bil tudi zadolžen za razporejanje in dodeljevanje pasišč.

Delnice 22. 9. 1940

Za svoje delo v čebelarstvu je prejel tudi priznanji Antona Janše III.(1965) in II.(1977) stopnje. Leta 2003 je bil imenovan za častnega člana ČD Rakek. Pokopan je na pokopališču na Rakeku.

Alojza najdemo leta 1966 tudi kot člana NO ČD Rakek in med podpisniki ustanovitelji ČD Rakek leta 1975. V letu 1977 je prejel tudi priznanje Antona Janše III. stopnje in leta 1978 na OZ OZČD Cerknica priznanje Antona Janše II. stopnje.

Na sliki kot sem ga poznal, hudomušen, vesele narave, vendar vedno pripravljen pomagati pri nasvetih o delu s čebelami.

Na fotografiji Anton v lovski obleki, drugem njegovem priljubljenem opravilu lovu, ki se mu je posvečal poleg čebelarjenja.

Anton Braniselj je začel čebelariti v Dolenjem Jezeru leta 1934. Član ČD Rakek je je postal leta 1952. Leta 1983 je na občnem zboru OZČD Cerknica za svoje dolgoletno delo v čebelarski organizaciji prejel priznanje A. Janše III. stopnje.

Antona se spominjam kot umirjenega čebelarja, predvsem pa po tem, da sem k njim na Dolenje Jezero hodil v času, ko je jezero presihalo s kolesom po ribe. To so bili drugačni časi.

Tako kot so bili povezani čebelarji bratje Braniselj in bratje Juvančič, so se tudi kasneje ohranjale zanimive povezave. Sin Antona Toni se je učil za avtomehanika v istem času kot jaz, bil je izredno dober kolega in prijatelj, danes pa sodelujeva s hčerko Jožeta pri delu ČD Rakek. Vida je predsednica in sam opravljam naloge tajnika društvo.