1930 Dolenje Poljane – Družba pred leseno hiško

Očarljiva slika iz zapuščine Alojza Tomca, ki je tudi sam na sliki – stoji zadnji desno. Fotografija je nastala pred drugo svetovno vojno na Dolenjih Poljanah, kar je na zadnji strani tudi zapisano: 
Sp. Poljane 9. 11. 30 – okoli Martinovega torej.

Lesena hišica zasluži posebno pozornost, a kaj, ko ne vem niti čemu je služila. Čebelnjak ni, hlev tudi ne, za stanovanje ni videti primerna, saj še niso poznali glampingov in podobnih pogruntavščin. Še najbolj je videti namenjena shranjevanju dobrin – nekakšna kašča torej ali pa je preprosto skedniček ali senica. Ali pa se v notranjosti morda skriva pajšteba, sušilnica za sadje? Hiška ni videti ravno primerna za kurjenje ognja v njej, a kdo ve … Pod lesenim ohišjem in slamnato streho z nenavadnim dodatkom na slemenu je tesno narejen plank, pod njim, nekoliko umaknjene pod streho, pa so rante kot pri kozolcu, namenjene sušenju krme, koruze, graha, fižola ali česarkoli pač. Tudi izpod kapa strehe segata dve ranti, prikladni za obešanje česa težjega ali namestitev prečnih letev in sušenje nečesa – vsekakor sta tam z namenom. Zgornji trikotni del zgradbe ima odprtino, tesno zaslonjeno s plankom iz podolžnih desk. In stavbica ni videti stara, čeprav se je slama na strehi že nekoliko polegla. Je streho pokrival Petrušček iz Vrhnike ali kakšen starejši krovec?… Na desni strani je na steno prislonjena ranta ali ostrnica, na katero je eden od mož obesil suknjič in klobuk.

Dan je bil lep in ne premrzel, čeprav je listje oreha, ki se pne nad čudovito leseno zgradbico, pred katero je fotograf posedel vrsto poljanskih otrok in nekaj odraslih, že odpadlo. Kaj je bila ta prelepa hiška in kje je stala, najbrž ne bomo več izvedeli. Okoliševa kašča, ki je edina prestala medvojne požige, to ni. Bila je dobro zidana in še vedno stoji. Tudi kdo so ljudje na sliki, ne vemo. Moja mama je ob nastanku slike imela šest let in je mogoče ena od deklic, ki sedijo na tleh, skupaj z drugimi poljanskimi otroki. So zadaj Tomčevi spremljevalci ali vaščani Poljan? Ali vsakega nekaj?

Brkati mož, tretji z leve, spominja na Janeza Zigmunda iz Vrhnike, ampak samo spominja – podobnih figur je bilo veliko. Tudi drugi so neznani.

Velja pa pogledati otroke: dečka v klobuku, ki je tak, kot bi ušel iz kakšnega filma o Kekcu, pa deklice v ličnih predpasničkih in oblekicah. Vsaj tri pare dobro okovanih otroških čevljev vidimo – so bili kateri že premajhni in so tiščali hitro rastoče prstke? Zagotovo so kakšni že imeli prej drugega lastnika, bili potemplani in zaflikani – čevelj ni bil nekaj, kar bi se kar zavrglo, popravljali so jih, dokler je bilo le mogoče in ko je bilo vse drugo neuporabno, so odrezali buotce in jih uporabili za krpanje drugih parov. Od lastnika, če še tako majhnega, pa se je pričakovalo, da bo čevlje vsak večer očistil, zdrgnil z njih blato in obrisal mokroto, jih dal sušit k peči in pogosto namazal z globinom ali stopljenim govejim lojem, da bi trajali čim dlje … Poleg teh treh ali štirih obutih parov nog ene še vedno bose nestrpno čakajo primerne obutve, saj je že globoka jesen. Na drugo stran slike imajo tri deklice spet trdne čevlje s šincami in cveki na podplatih. Prava razstava čevljev! Šuštar je tiso leto mogoče že prišel v štiero in postoril, kar je bilo pri hiši treba pred zimo. Je bil Novakov Stanko takrat že izučen, ali je na Poljanah čevljaril kdo drugi?… Ne, ni mogel biti Stanko, premlad je bil, lahko pa, da je na sliki med dečki na levi.

Veseli so bili fotografiranja in imenitno se jim je zdelo. In nam po vseh teh letih tudi. Bi bila ženska poleg Tomca lahko Knausova mama? Stara bi bila 22 let. Je mogoče?

Dragoceni zapis. Ob vsaki Tomčevi sliki se mu tiho zahvalim, da jo je napravil in opremil s podatki. Sploh se ne zavedamo, kakšno dragoceno in neizčrpno zbirko podatkov in podob nekega obdobja je zapustil Loški dolini na svojih slikah. Izbiral je dogodke z množico obrazov in lokacije, ki so same po sebi lepe in značilne – kot ta lesena hiška. Najdemo pa tudi pokopališča, gradove, mline in žage, jezove, gostilne, da ne govorim o fotografijah športnikov in igralcev ter njihovih nastopih. Zasluži si hvaležen spomin in urejeno zbirko zapuščine.

Slovarček:

• potemplan: zakrpan (podplat) z debelejšo usnjeno zaplato
• zaflikan: z mehkejšim usnjem zakrpan vrhnji del čevlja
• šinca: mesečasto oblikovan kovinski košček za okrepitev čevlja na prstih in peti,
• podkuvca: polkrožno oblikovan kovinski košček za okrepitev pete čevlja; podkvica
• šuštar: čevljar
• štiera: navada, da je čevljar prišel delat v hišo za nekaj dni in izdelal ali popravil vse potrebno
• buota, buotca: usnjeni del čevlja ali škornja nad gležnjem
• cvek: žebelj – tukaj so uporabljeni čevljarski žeblji z odebeljenimi glavicami, da so podaljšali življenjsko dobo podplatu. Eni od vrst teh žebljev se reče kvedrovci in enako tudi čevljem, gojzarjem.
• skedniček: majhen skedenj
• senica: senik, preprosta lesena zgradba za shranjevanje sena
• pajšteba: sušilnica za sadje
• glamping: moderna lesena hišica za turiste
• plank: del lesene stene, lesena stena ali ograja
• globin: sinonim za pasto za čevlje, prevzet po prvotni znamki

Kraj: Dolenje oz. Spodnje Poljane
Datum: 9. 11. 1930
Avtor: Alojz Tomec
Zbirka: prof. Anda Tomec
Skenirano: 3. 2. 2020
Oblika: fotografija