1920 Cerkniško jezero – Velika Karlovica

Še ena razglednica iz obsežne zbirke Jerneja Malovrha. Na njej je Velika Karlovica. Fotografijo, vendar ne razglednico, smo že objavili v tem prispevku.

O Karlovici vem le to, da ja mama za nekoga, ki je hlastal pri jedi rekla, da požira »k Karlouca«. Imam pa zanesljiv vir, s katerim si bom pomagala.

Karlovica je znana že zelo dolgo. Mnoge znane osebnosti so jo že v davnini raziskovale, popisovale in risale. Najstarejši zapis o Karlovici je nastal 130 let pred Valvasorjem. Gregor Wernher je med leti 1497 in 1567 omenil podzemske kanale, po katerih se jezero polni in prazni. V svoji knjigi je objavil tudi zemljevid suhega jezera in struge po njegovem dnu, ki »tečejo« proti glavnim ponorom, med katerimi sta tudi Velika in Mala Karlovica. Wolfgang Lazius je že leta 1573 narisal karto in zapisal, da voda Cerkniškega jezera izginja pod lokom vhoda v jamo Velika Karlovica. Valvasor je jezero preučeval že pred letom 1679. Šest let kasneje je v pismu zapisal, da je videl, da jezerska voda odteka v dva vidna kanala, ki se imenujeta Velka Karlouza in Mala Karlouza. Gruber je leta 1779 raziskal večino lokalnih jam. Med njimi tudi Veliko Karlovico.

Prvič se je odpravil raziskovat Karlovico Gregor Kebe leta 1847. Skušal je ugotoviti, kaj zavira vodni tok. V dveh dneh je prišel 160 metrov v globino. Tri leta za tem je uporabil manjši čoln, ki ga je lahko nesel. S prijateljem sta prišla 380 metrov v notranjost. V naslednji odpravi je sodelovalo že več ljudi.

Kaj storiti s požiralniki, ki jih zamašijo podrta drevesa in drugo rastlinje? To vprašanje je že zelo staro. Tudi rešitev so se domislili že davno v preteklosti. Leta 1844 je dal Gregor Kebe postaviti lovilne grablje pred Karlovico. To so bila debela debla, zapičena v tla, ki so ustavila dračje, travo in debla podrtih dreves. Vsake toliko časa so to nesnago očistili. Pet let so to opravljali prebivalci Dolenje vasi. Potem so se uprli rekoč, da niso edina vas, ki ima od jezera koristi. Kebe je zatem nesnago šest let čistil sam nato pa do leta 1910 nihče več. Takrat so prebivalci očistili jamo, saj grabelj ni bilo več. Deset let za tem je Alojz Hočevar ustanovil Vodno zadrugo. Naslednje leto so znižali visoke prage pred Malo in Veliko Karlovico. Zavoje Stržena so premostili z ravnimi prekopi. Leta 1921, 21. junija, so začeli gradnjo novih grabelj pred Veliko Karlovico. Zamenjali so jih šele leta 2003.

Gregor Kebe (1799 – 1885), župan Dolenje vasi pri Cerknici, samouk in ljubitelj narave, je bil izredno razgledan. Sam se je naučil brati in pisati. Opravljal je delo cerkvenega ključarja. V vasi je imel gostilno, preživljal pa se je še s kmetijstvom. Jezero ga je zelo zanimalo. Kmalu je ugotovil, da voda iz jezera deloma priteče na Planinsko polje, deloma pa do Biste in nato do Ljubljanskega barja. Prizadeval si je za »ograditev« vhoda v Karlovico, da je veje dreves in ostalo smetje ne bi mašile. Njegove zapise, opise in skice je uporabil avstrijski univerzitetni profesor in jamoslovec Adolf Schmidl.

Podatki so iz knjige »Slovenski kras in jame v preteklosti«, ki sta jo napisala dr. Trevor R. Shaw in Alenka Čuk.

Dr. Trevor R. Shaw se je rodil v Angliji 31. marca 1928. Zaposlen je bil v Kraljevi mornarici. V prostem času je raziskoval jame in preučeval njihovo zgodovino. Leta 1976 je doktoriral. V doktoratu je raziskal zgodovino nekaj stoletij raziskovanja krasa. Raziskuje na vseh celinah po vsem svetu, osredotočen je na Srednjo Evropo. Napisal je preko 230 knjig in znanstvenih člankov iz jamarske dejavnosti. Od leta 1992 je častni član Inštituta za raziskovanje Krasa, od leta 1997 pa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Leta 1998 je postal državljan Slovenije.

Naneslo je, da je bil konec junija, začetek julija 1991 dr. Shaw edini gost hotela Kras v Postojni. Vsi ostali so jo pobrisali iz znanih razlogov. Na recepciji se je pozanimal, kaj se dogaja in zakaj je toliko oboroženih ljudi na cestah. Povedali so mu, da v Sloveniji poteka osamosvojitvena vojna.

– Zakaj se pa borite?
– Za svobodo.
– A do sedaj je niste imeli?
– Smo, samo je bila drugačna.

Gost je povedal, da mu to ni všeč. Receptor je dodal, da njemu tudi ne.

– Kaj pa demokracija? je vpraša dr. Shaw.
– Zame je demokracija, je dejal receptor, če imam poln hotel nemških turistov, ki prinesejo marke.

Receptor mi je tudi povedal, da je bil dr. Shaw zelo nezahteven in prijeten gost. Ni kompliciral ne pri nastanitvi ne pri hrani. Zadovoljen je bil z vsem.

Presihajoče Cerkniško jezero, požiralnik Velika Karlovica pove napis na zadnji strani razglednice.

Kogar zanima več o Karlovici in njeni »predelavi«, lahko prebere v članku Valentina Scheina: Pretekli posegi na Cerkniškem jezeru. Objavljen je bila v biltenu Notranjskega regijskega parka, številka 9, stan 4-5 ali na tej povezavi.

Viri:

• Shaw, Trevor R. Slovenski kras in jame v preteklosti. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje krasa; Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.

Kraj: Velika Karlovica, Cerkniško jezero
Datum: 1920
Avtor: neznan
Zbirka: Jernej Malovrh
Skenirano: 15. 2. 2020
Oblika: razglednica