Skip to content

1954 Grad Snežnik – Vol v blatu

31. 03. 2022
tags:

Milena Truden, ki že desetletja živi v Avstraliji, nam je poslala novo zgodbo. Ta se dogaja v potoku pri gradu Snežnik. Doslej smo že objavili njen prispevek o potovanju v Kranj, in več zgodb, ki so izšle v njeni knjigi Stepping Stones.

Jaz vam lahko povem malo drugačno zgodbo o gradu, ki je napisana v moji knjigi Stepping Stones. Tega dogodka nisem nikdar pozabila, ker je bil tako dramatičen za 12 ali 13 let staro, kot sem bila jaz takrat okrog leta 1954.

kočica

S teto Pepco sva prišli po vodo k studencu pod gradom s kočico in sodčkom (studenca ni več tam), ko zagledava vola tam na robu vode tik pod mostom, ki vodi do grajskih vrat. Vol je čisto mirno stal in nisem vedela zakaj. Verjetno, ker je bil že precej zmatran do takrat.

Teta je šla kar naprej s kočico, da napolni sodček, jaz pa sem obstala in opazovala, kaj bo naredil. Vol se je proval obrniti in izvleči iz blata, ali kolikor se je premikal, toliko se je bolj pogrezal v blato. Mene je bilo že urengi strah, če se bo utopil. Glavo je držal v luftu, tisti šroki hrbet pa glih tolko da ni bil ves pod vodo.

Nekdo drugi je tudi to opazil in stekel po pomoč. Kar kmalu je priteklo par moških s štriki katere so takoj vrgli na volove rogovje ter kričali in vlekli na vse pomagajne, ker so videli, koliko ga je malo manjkalo, da se bo pogreznil še globje. Vedeli so, da so njegova kopita zarita v blatu, zato so moški samo vlekli na vso silo in si brisali znoj iz čela, toda vol se ni premaknil in se je samo še bolj pogrezal. Moški so vlekli na vse pomaganje, enkrat v eno stran, enkrat v drugo. Kar naenkrat vendarle jim je ratalo, da so ga izvlekli ven.

Moški so vsi na enkrat zavpili od veselja in se oddahnili, vol je pa ves preplašen stekel proč, da je blato samo letelo od njega na vse strani.

Slovarček:

  • kočica: ročni voziček na dveh kolesih, na Blokah in v Cerknici ji pravijo karjeta,
  • zmatran: utrujen,
  • proval: poskušal,
  • urengi: močno,
  • v luftu: v zraku,
  • glih toliko: ravno toliko,
  • štrik: močna, debela vrv,
  • na vse pomaganje: na vso moč,
  • ratati: uspeti.

Prispevek je napisala: Milena (Emilija) Truden, Melbourne.

Kraj: Grad Snežnik
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Anda Tomec
Skenirano: 23. 6. 2018
Oblika: fotografija

One Comment leave one →
  1. Anton Sterle permalink
    31. 03. 2022 15:44

    Ga. Milena, zelo zanimiva zgodba. Tudi jaz imam lepe spomine, ko smo z bačvo hodili po vodo k istemu studencu k Gradu Snežnik. Bačva je bila stalno nameščena na prvi premi voza (kula smo jih imenovali), ki smo jo vozili z enim volom. Na bačvo smo namestili lijak (iz pocinkanega pleha), vodo pa smo nalivali z lesenim korcem, ki je bil nameščen na dolgem štilu. Ko smo vodo pripeljali domov, jo je bilo treba z vedrom znesti v leseno kad, ki je bila nameščena v veži, v predprostoru kuhinje. Lepi spomini. Ampak okrog leta 1960 je oče naredil štirno in vode izpod gradu Snežnik nam ni bilo treba več voziti.

    Všeč mi je

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: