1955 Babno Polje – Punčka

Olgina starejša sestra Marica pa se je rodila v strašen vojni svet nasilja, strahu in pomanjkanja, žalosti in nesreče, kar jo je za zmeraj zaznamovalo. Še v materinem trebuhu je bila begunka. Ko se je pred dvema letoma poslavljala od življenja, se je spominjala prizorov iz otroštva – strahu, nepopisnega pomanjkanja, ljudi, ki so umrli nasilne smrti, šole, ki je danes bila, jutri pa je ni bilo več. Le zelo počasi jim je po koncu vojne šlo na bolje. Kot najstarejša od otrok je bila materina opora od malega, varovala je mlajše brate in sestre, ki so se rojevali vsaki dve leti, pomagala v gospodinjstvu, pri živini in na polju. Vsemu navkljub je zrasla v lepo dekle, postala tovarniška delavka in za prvo plačo kupila vsakemu bratu in sestri nekaj lepega. Še mlada se je poročila, postala mati, z možem zidala hišo in živela kot mnogi okoli nje …

Vedno pa je ostala zvesta živalim in rožam, ki jih je strastno gojila vse življenje. Morda sem prav zaradi rož hotela to sliko za vsako ceno pripisati njej. Njeno cvetje je bilo najbolj pisano in bujno v soseščini, njene mačke najbolj igrive in zabavne, psi krotki in prijazni, krave pa so ji dajale veliko mleka s smetano, debelo ko kouter. Njene kokoši niso le nesle debelih jajc, tudi lepe so bile, saj so bile med njimi tudi kakšne prav nevsakdanje lepotice. Pri njej sem na primer prvič videla živo pegatko… To so tiste velike kokoši s črno-belo pikastimi peresci …

Njena mala sestrica Ogla s te slike pa je Marici v marsičem sledila, se učila in vedno, vse do konca sta bili tesno povezani in se lepo razumeli …

Toda kako je vendar nastala ta ljubka sličica? Olga ve, kar so ji povedali drugi:

Nekega dne leta 1955 se je na Babnem Polju pojavil fotograf, čigar ime se je pozabilo ali pa ga niso niti poznali. Ko ga je zagledal Ivanov oče, je nemudoma sklenil, da morajo vsekakor takoj fotografirati njegovo najmlajšo hčer Olgico, njegovo posebno ljubljenko. Ukazal je: “Dajte jo hitro odpraviti, da jo bomo dali slikat!”

“Odpraviti” je pomenilo, da jo treba umiti, počesati, obleči pražnjo obleko … Ne vemo ali je bila mama, starejša sestra ali pa kar obe tisti, ki sta deklici nataknili oblekico z drobnimi rožami in čiste bele žabe, obuli čeveljce in ji v roke potisnili šopek šmarnic. So rože že čakale nanjo ali jih je nekdo jadrno nabral v gmajni nad hišo prav za ta trenutek?

Fotografiranje je zelo lepo uspelo, čeprav je bila deklica malce začudena, mogoče celo preplašena, ko se je okoli nje dogajalo toliko nevsakdanjega. Vendar je pozirala kot prava profesionalka in nastala je ta čudovita slika, eden njenih redkih fotografskih spominov na otroštvo.

Slovarček:

• odpraviti (se): urediti (se), obleči se za praznik
• ko kouter: kot odeja

Viri:

• Olga Žnidaršič, Iga vas, maj 2022, ustno

Kraj: domnevno Babno Polje
Datum: 1955
Avtor: ni znan
Zbirka: Marija Knaus
Skenirano: 23. 3. 2022
Oblika: fotografija