Preskoči na vsebino

1933 Beograd – Panorama z letališča Zemun

12. 06. 2022

Do tu, »kjer Donava bistra pridruži se Savi« je segel glas o lepoti prevzetne Urške. Kaj je bilo potem vemo.

Sedem tisoč let pred našim štetjem je bilo na področju starega Beograda prvo neolitsko naselje. Konec prvega stoletja so ga naselili Rimljani in ga imenovali Singidunum, okoli leta 630 pa so na to območje prišli Slovani. Mesto je bilo kasneje pod bolgarsko in avstro-ogrsko oblastjo ter okoli 300 let pod turško nadvlado. Skozi zgodovino je dobivalo še druge vzdevke kot Balkanska vrata in Slovanski New York. V času med obema vojnama, ko je bil Beograd prestolnica Kraljevine Jugoslavije, je doživel velike urbanistične, gospodarske in demografske spremembe. Ob koncu prve svetovne vojne je tam živelo sto tisoč ljudi, na začetku druge pa tristodvajset tisoč. Danes jih je menda milijon šesto tisoč. Pa imajo le župana, ne predsednika. Vzroki za demografske spremembe so bili v gospodarskem razvoju mesta, ki je pritegnil ljudi iz vse države. Vidne sledi je zapustil tudi Jožef Plečnik s projektom cerkve Sv. Antona Padovanskega. Po drugi svetovni vojni je Beograd postal politično-administrativno središče Socialistične federativne republike Jugoslavije. Na predlog Slovenskega kulturno-prosvetnega društva France Rozman Beograd je bila 3. aprila 1945 v Beogradu ustanovljena štirirazredna slovenska osnovna šola Ivan Cankar. Pouk je bil v slovenskem jeziku in po slovenskem učnem načrtu in programu. S sklepom srbskega izvršnega sveta 28. februarja 1964 so nepopolno osnovno šolo Ivan Cankar v Beogradu ukinili kot samostojno ustanovo. Poslanstvo je nadaljevala kot slovenski oddelek osnovne šole Petar Petrović Njegoš.

Druga slika:

Ena najpomembnejših kulturnih in zgodovinskih znamenitosti je Beograjska trdnjava. Stoji nad sotočjem Save in Donave. Področje obsega Spodnji grad, Gornji grad in park Kalemegdan. V sredini slike je velika hiša. To je vojni muzej. Ustanovil ga je princ Miloš Obrenović leta 1878 in za javnost ni bil odprt vse do leta 1904. V prvi svetovni vojni je bil uničen. Ponovno so ga odprli leta 1937. Med drugo svetovno vojno so Nemci odnesli precej redkih in dragocenih razstavnih predmetov. Kljub temu je muzej odprl svoja vrata za obiskovalce že konec leta 1944. Tu je bila shranjena pištola, s katero so ubili kralja Aleksandra. Med drugo svetovno vojno je čudežno izginila.

Glavni vhod v Gornji grad je danes skozi vrata s Sahat kulo kar je starinski izraz za stolp z uro. Zgradili so ga sredi 18. stoletja. Visok je 27 metrov in pol. Ohranjen je v prvotni obliki, le leta 2002 so obnovili urni mehanizem. Na sliki je levo od Vojnega muzeja.

Kralj Aleksander in kraljica Marija sta leta 1931 obiskala Spomenik zahvale Francozom, ki je stal na Kalemegdanu.

Po resoluciji Informbiroja se je Jugoslavija pripravljala na napad Rdeče armade. Zgradili so obrambne položaje ob Donavi in Savi. Računali so, da bodo tu lahko odbili morebitni napad. Eden od obrambnih položajev je prav na Beograjski trdnjavi. Gradili so ga tajno leta 1949 in 1950. Zgradili so tri bunkerje s protiletalskim orožjem. Dva bunkerja sta danes kulturno zgodovinska znamenitost, eden je v uporabi Vojnega muzeja, drugi na voljo za ogled obiskovalcev. Od tretjega je vidna le kovinska kupola, nahaja se na območju Rimskega vodnjaka, vhoda pa še nišo našli.

Metod Arko je zapisal: »Beograd, slikano z aerodroma, 1933«

Viri:

Kraj: Zemun
Datum: 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Anton Arko
Skenirano: 26. 9. 2021
Oblika: razglednica

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: