1963 Cerknica – 100 let naše šole
Prireditev v kulturnem domu je potekala ob 100-letnici osnovne šole v Cerknici. Kar pomeni, da smo imeli šolo že od leta 1863. Proslavo je povezovala Helena Lipovec, ki stoji pred nastopajočimi. Prva vrsta deklet je recitirala, zato v rokah držijo listke z besedilom. Za njimi pa je bil pevski zbor.
Starejša nastopajoča dekleta so šolo zaključila leta 1964. Oblečene so v klasičnih oblačilih za nastop: bela bluza in temno krilo. Pa najlonke, ki so se tako rade raztrgale in v trenutku je nastala dolga črta, ki se je kar daljšala … Najlonke so tedaj še šivali. V Cerknici je dolga leta Mikšetova gospa reševala te težave. Tudi jaz sem, kot mala deklica, tja nosila šivat najlonske nogavice svoje mami. Kako je to gospa delala, ne vem. Če se prav spomnim, je imela tam v veži en stroj. Vem pa, da so bile spuščene zanke v dolgi črti pobrane. Le mala zašita luknjica je ostala za spomin.
Nova šolska stavba je bila dograjena leta 1964, potem ko je stara stavba na Partizanski ulici v Cerknici služila namenu od leta 1863.
V prvi vrsti:
- Domen Trotovšek,
- Magda Cimperman,
- Milena Zgonc,
- Branka Zagorjan in
- Alenka Kajtna.
V prvi vrsti:
- Anka Jenc,
- Helena Lipovec,
- Darja Sernel in
- Sanda Zakrajšek.
- Zadaj prepoznana samo Vlasta Likar.
Viri:
- Anka Kraševec
- Helena Kusič
- Sanda Mele
- Magda Debevc
Kraj: Cerknica
Datum: 1963
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Anka Kraševec
Skenirano: 7. 4. 2022
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Joj, najlonke!! Pa še tiste s črto smo nosile, ki so bile kar naprej zoprno postrani! Se spomnim sošolke, ki si je v naglici obula dve precej različne barve najlonki in taka marširala k pouku. Pa se nismo smejale na glas kot bi se bile rade, ker smo vedele, da se tudi nam lahko kaj hitro zgodi nekaj podobnega, ne le različne barve, tudi luknje, spuščene zanke in grdo gubanje nogavice okoli gležnja… Hulahopke za odrasle so prišle šele malo pozneje in tudi tiste smo v začetku še popravljale.
V Ložu je strgane najlonke popravljala Anica Starc s posebno iglo, s katero je pobrala in nazaj popletla spuščene zanke, luknjico pa zašila podobno kot gospa, ki jo omenjate. Vsa obleka je bila takrat še dovolj draga, da se je popravilo splačalo nam in njim.