Preskoči na vsebino

1954 Mostar – Na letalu

13. 10. 2022

Premalo letala je na sliki, da bi vedela katero je. Najverjetneje je Utva 213, ki je bila šolsko letalo. Ivan Ilešič je bil inštruktor in lastnik te fotografije. Nastala je v pilotski šoli v Mostarju.

V Letalsko gimnazijo »Maršal Tito« v Mostarju so se lahko vpisali le najboljši med najboljšimi. Prestati so morali stroge fizične in psihične teste. Opravili so jih le najbolj pametni in zdravi fantje. Skupaj so rasli in študirali. Njihove družine so kasneje živele v istih stavbah. Bili so kot ena družina. Čeprav so prišli z vseh koncev Jugoslavije, jih je povezovala ljubezen do letenja. Vojaško življenje, neusmiljena selekcija in velika oddaljenost od doma so iz teh fantov napravili velike pilote, močne oficirje in trde vojake.

Šola je bila ustanovljena leta 1961. Do leta 1966 je bila dvoletna. Od šolskega leta 1968/69 je potekal štiriletni program. Tako je šola pridobila status srednje šole. V času šolanja so dijaki pridobili splošno in strokovno znanje s področja letalstva. Konec drugega in tretjega letnika so skupine odhajale na vožnjo z jadralnimi letali v enega od letalskih klubov širom Jugoslavije. V Sloveniji je bil v Murski Soboti. Pred zaključkom četrtega letnika so se udeležili selektivnega letenja na Vojaški akademiji v Zadru na motornih letalih in opravili skok s padalom. Maturantje so šolanje nadaljevali na Letalski akademiji JLA v Mostarju, Zemuniku, Titogradu, Puli ali na katerikoli civilni akademiji.

Žal informacij za čas neposredno po drugi svetovni vojni ni ali pa niso dostopne, vprašati, žal, nimam koga več. Zanimiv je zapis iz leta 1989, ki pravi:

»Če uživate v hitrosti, imate radi svobodo in ste pripravljeni na mnoga odrekanja, vas čaka delovno mesto na »strehi troposfere« v kabini supergaleba, orla, MIG-29 in kmalu YU-supersonica. Za vse pilote: lovce-bombarderje, lovce, pilote helikopterja šolanje na Letalski akademiji traja štiri leta. Pouk teorije traja tri semestre, četrti semester se pričnejo poleti na letališču Zemunik pri Zadru. Piloti helikopterja se šolajo dve leti v Mostarju. Sprva letijo na gazeli, kasneje pa na Mi-8. Piloti lovci letijo v Puli z MIG-21, piloti lovci-bombarderji pa s supergalebom v Puli ali Titogradu. (Kmalu bodo leteli tudi z orlom.).«

No, ta orel mi je pa padel v »uč«. Pa še nekaterim drugim tudi in to že prej. Predvsem Branku Mamuli, ki je za Mladinino Diarejo izjavil: »Kad će bre taj supersonic, pa da se vozim ko čovjek!« (Kdaj bo ta supersonic, da se peljem kot človek). Mišljeno je bilo, da bi se peljal iz Beograda v Opatijo, kjer so mu vojaki JLA gradili vilo. Vrhunec jugoslovanske vojaške industrije nadzvočni lovec Orel, imenovan tudi supersonic, ni poletel leta 1992, kot je bilo načrtovano. Republiški voditelji so se prej skregali. Izdelali naj bi 150 takih letal, sto bi jih prodali. To bi prineslo letno tri do štiri milijarde dolarjev v državni proračun, s katerimi pa ne bi vrnili pufa Amerikancem. So bile druge stvari prepotrebne. Izdelovali bi jih v paradnem konju letalske indrustije Soko Mostar, podizvajalci pa bilo nekaj sto podjetij iz vse Jugoslavije. Dodatno bi zaposlili najmanj sto tisoč kvalificiranih delavcev. Posledično bi se zvišal standard vseh Jugoslovanov. Vojno letalstvo bi dobilo prvo domače nadzvočno letalo namesto sovjetskega MIG-21 in domačega Galeba G-4. Ponovno se sklicujem na Diarejo in njen pregovor: »Če supersonic v sušcu nizko leta, huda zima se obeta.« Ta pregovor sem potem vedno, kadar je bilo kakršnokoli letalo na nebu, prilagodila letalu in mesecu primerno. »Če F-22 avgusta nizko leta, huda zima se obeta.« »To si že lani rekla, pa ni bilo nobene zime,« mi je nekoč zabrusila vnukinja.

Tako dobra sta, da sem vseeno napravil izrez, je zapisal urednik. Desni na sliki je Ivan Ileršič z Rakeka, ostalih dveh ne poznamo. Ivan ima na glavi angleško RAF čelado tipa C iz druge svetovne vojne. Čelada je bila opremljena s kisikovo masko tipa G, ki je ni na sliki. Očala MK VIII dopolnjujejo komplet.

Slovarček:

  • troposfera: najnižji del Zemljinega ozračja, ki se neposredno dotika zemeljskega površja
  • Diareja: komični strip, ki ga je ustvaril Tomaž Lavrič. Tedensko ga od leta 1988 objavlja slovenski politični časopis Mladina.
  • Branko Mamula: srbski admiral, * 30. maj 1921, Slavsko Polje, Kraljevina SHS (zdaj Hrvaška), † 19. oktober 2021, Tivat, Črna gora. Admiral flote Mamula je bil načelnik Generalštaba Jugoslovanske ljudske armade (1979-82) in zvezni sekretar za ljudsko obrambo SFRJ (1982-88). Imel je čin admirala flote (edini s tem činom v JLA/JVM).
  • RAF: Royal Air Force – kraljevo vojno letalstvo je vojno letalstvo Združenega kraljestva

Viri:

Kraj: Mostar
Datum: 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Ileršič
Skenirano: 17. 5. 2022
Oblika: fotografija

No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: