1936 Rakek – Piknik

Turkovi so na pikniku v naravi. Na belem prtu je potica, kjanterca, rešpetlin in časnik Jutro. Nekaj se je pa gotovo našlo še v cekarju. S seboj so vzeli tudi psa. Zgoraj levo je Rudolf Turk, imenovan tudi Vipav’c, desno od njega je njegova hči Vida, poročena Strohsack, praprababica mojih vnukinj, pod njo je njena mati Antonija, desno spodaj pa Antonijina sestra Gabrijela.

Približno trideset let po nastanku slike, ko še ni bilo interneta, pametnih telefonov in računalnikov, televizija pa je imela le en program z neprenehnimi prenosi sej CK ZKJ, so šle meščanske družine rade na piknik v naravo. Tako so se odpeljali nekega lepega sončnega dne Novakovi na deželo. Mama je pripravila meso in krompirjevo solato. Spekla je jabolčni štrudl in pripravila malinovec. Vse skupaj je zložila v košaro za piknik. Hladilnih torb še niso poznali. Za očeta je vzela še dve pivi (več ni smel, ker je vozil fička) v steklenicah. Pločevink še niso poznali.

Našli so rajski kotiček. Med cesto in potokom je bil prečudovit travnik na katerem so cvetele poljske cvetlice vseh vrst. Nedaleč stran je bil smrekov gozdiček. Ata je parkiral fička ob potoku in vanj odnesel pivi in malinovec. To je bil naravni hladilnik. Kot smo že rekli – hladilnih torb še niso imeli. Če pa že, so bile pregrešno drage. Iz fička je prinesel doma narejen žar in zakuril. Kmalu za tem je na rešetko že naložil prvo porcijo čevapčičev in perutničk. Mama je po travi pogrnila deko in nanjo bel, doma narejen izvezen prt. Po njem je postavila emajlirane krožnike. Plastičnih še ni bilo. Pripravila je kozarce in pribor iz kuhinje za vsakdanjo rabo. Plastičnega še ni bilo. Otroci so skakali po travi, se lovili, žogali in plašno namakali noge v ledeno potočno vodo.

Tik preden je bila prva peka končana, je iz gozdička pritacal hrust, da bi se ga še Martin Krpan ustrašil. Gledal je grdo kot gad izpod kamna. V roki je imel krepelo in mahal z njim proti razigrani družini. Brez pozdrava je začel kričati nanje, da je to njegov travnik, da ga kosi, ker mora nahraniti živino, oni bodo pa sedaj vse potacali in bo imel samo škodo. Pa še to je dejal, naj se takoj poberejo. Madona! Kdo bi zdaj šel stran. Vse je že pripravljeno, skoraj pečeno, otroci se igrajo. Mama in otroci so v strahu čakali, kaj bo. Oče je ohranil mirno kri in ga povabil na piknik. Hrust je zarenčal, da ima take hrane in boljše doma na pretek. Oče je posegel po zadnji rešilni bilki in ponudil odškodnino. Tokrat ga hrust ni zavrnil. Dogovorila sta se za ne prav majhen znesek. Kmet je pobasal tedanje jugoslovanske dinarje, jih spravil v žep, se obrnil in odšel. Ni rekel adijo, še pomahal ni v slovo. Kmet pa ni bil kmet. Razen stare bajte, ki se mu je podirala na glavo, ni imel živine niti zemlje. Bil je navaden vaški postopač in lenuh. Ko so prišli meščani na izlet, je izkoristil njihovo nevednost in pobral davek zase.

Vesela družba na sliki je ni tako nesrečno odnesla. Gozd je bil takoj zadaj za hišo in ni bilo treba prav daleč za piknik v naravi.

Kraj: Rakek
Datum: 1936
Avtor: neznan
Zbirka: Lado Strozack
Skenirano: neznano
Oblika: datoteka