1915 Spital – Pismo staršem

Slovenski vojak v avstro-ogrski vojski je 26. marca 1915 pisal staršem. Razporejen je bil v K. u. K. Infanterie Regiment No. 58 5. Erzatz Kompanie. V času nastanka pisma je bil polk stacioniran v bližini kraja Spital pri Semmeringu, JV od Dunaja na avstrijskem Štajerskem (Steiermark). Pošto so prejemali v Hotel pri pošti (Hotel zur Post).

»Dragi stariši!

Prej ko Vam nadalje pišem, Vas prav lepo pozdravim. Kako se kaj imaste, ali ste zdravi in kako je kaj? Ali je še vse tako drago? Tukaj nevem nič. Kako ste kaj praznovali menda bolje kakor jaz ga nikoli ne pozabim. V 5. uri zjutraj vstanemo in ob pol sedmi uri gremo salcirat (eksercirati, op. p.), ob 11. uri pridemo domov in gremo nazaj ob 2. uri pa do 5., ob 8. uri spet. Tako je blo tudi na praznik. Ko sem vstal, so nam dali cunje, da bi me videli, me ne poznate več kapo čez ušesa, bluza od artilerije, hlače plave. Toda vse preveliko in raztrgano. Ob 1. uri so nas vse Slovence poklicali in smo stali do 6. ure zvečer in  za večerjo smo naredili 8 km marša v mesto Špital na nižjem Avstrijskem. Po cesti je še veliko ledu in snega. Mislim da 15. maja nasvidenje toda ne doma, če ne bo prej mir. Kaj se privas sliši od vojne? Tukaj ne zvemo nič. Te dni so peljali vlak ruskih vojakov proti Gradcu, pa ne vem, kam so šli. Ne vem kaj bode. Ko smo marširali, so nas vedno silili na pojemo, pa truden in lačen ne gre. Pozdravite vse sosede. Recite bratu (tudi brat je bil kasneje vpoklican, op. p.), da imajo tukaj še dosti grenkega komisa, naj se le pripravi. Bode že izvedel, kaj je regrut. Sprejmite mnogo pozdravov od Vašega sina X..

Pišite kaj. Sem že pisal dva krat pa vašega nisem dobil nič odgovora.

Pošiljati ni potreba nič, kjer do sedaj še ne rabim.«

Slovan že mori Slovana brata … prosto po Prešernu. Ko je AO stopila v vojno s slovanskima državama Srbijo in Rusijo, Slovenci niso dvomili, kam spadajo. V vdanosti Habsburški monarhiji so se podali na bojišča in tam umirali za domovino, vero, dom, cesarja. Sovražniki so računali, da se Slovani ne bodo borili proti Slovanom. Ušteli so se, kajti Slovenec je bil do smrti zvest cesarju in Avstriji. Tak odnos je vojna okrepila, saj je podredila pripadnost slovanstvu interesom vojskujočih se držav. Po koncu vojne so Slovenci v novo nastali državi Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev veljali za poražence. Kljub temu pa so imeli več podpore kot Slovenci, ki so končali pod Italijo, kjer je bila fašistična ideologija izrazito sovražno nastrojena proti njim.

Slovenci so bili AO monarhiji trn v peti že od pomladi narodov leta 1848. Takrat so s programom Zedinjena Slovenija zahtevali kraljevino Slovenijo v okviru Avstrijskega cesarstva in enakopravnost slovenskega jezika v javnosti. Za monarhijo smo bili le hlapci – kot je rekel Bora Đorđević »bečki konjušari« (dunajski konjarji) – in imel je prav, čeprav smo bili takrat zelo užaljeni. Slovenska lojalnost tujim vladarjem (Habsburžanom, Karađorđevićem in ne nazadnje tudi SFRJ) je bila brezmejna. Za avstro-ogrsko monarhijo smo bili le kanonfuter, ki je služil njenim političnim namenom. Zato ne preseneča dejstvo, da se je zaveden (ali pa le žleht) avstrijski oficir znašal nad slovenskimi vojaki.

Slovarček

• K. u. K. Infanterie Regiment No. 58 5. Erzatz Kompanie: kraljevo cesarski pešpolk št. 58, 5. rezervni bataljon
• Eksercirati: uriti se v strumnem korakanju, drži in vajah z orožjem
• komis: vojaški kruh kiselkastega okusa
• Bora Đorđević: srbski pevec, tekstopisec in pesnik, roj. 1. novembra 1952, znan kot frontman skupine Riblja Čorba. Z dunajskimi konjušniki nas je ozmerjal ob naši osamosvojitvi. Naše hlapčevstvo pa ga ni motilo tako zelo, da ne bi nekaj let pozneje pri nas služil denarcev s koncerti. Končno se je še preselil v Slovenijo, kupil stanovanje, dobil slovensko dekle in celo državljanstvo. Za žaljivko se je sicer opravičil, ampak – če cvek zabiješ v desko in ga kasneje izpuliš, luknja še vedno ostane. Dobro da imamo Slovenci kratek spomin.
• frontman: izraz za predstavnika glasbene skupine, ki izvaja večino skladb in tudi drugače »pooseblja« skupino.
• Spital am Semmering: ime izvira iz romarskega prenočišča, ki ga je tu leta 1160 zgradil Otokar III. za tiste, ki so želeli prečkati prelaz Semmering. Najzgodnejši pisni dokaz je iz leta 1165/66 in se glasi “hospitalem”. Temelji na stari nemški besedi »hospital hus« (hostel, gospodarstvo). Kraj je bil večkrat prizorišče krvavih spopadov in je utrpel veliko škode. Dolgo časa je bilo kopanje železove rude glavni vir dohodka, ki je leta 1882 prenehal zaradi prevelikega pritiska konkurence. Zgraditev železniške proge čez Semmering v drugi polovici 19. stoletja je prinesla kraju velik razcvet turizma.

Viri:

• https://ojs.inz.si/pnz/article/view/164/255
• https://austria-forum.org/af/AustriaWiki/Spital_am_Semmering

Kraj: Spital am Semmering, Avstrija
Datum: 26. marec 1915
Avtor: lastnik ne želi objave imena
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 26. 1. 2023
Oblika: dokument