1960 Unec – Gledališka predstava v Zadružnem domu

Na odru Zadružnega doma na Uncu: na levi Mara Ileršič, Franc Perko in Sonja Mršek. Če se prav spomnim, so v igri sodelovali še Marjan Brzek in Jože Rebec. S predstavo, ki jo je režiral Roman Gorjan, smo uspešno gostovali tudi v Lazah.

Med vojnama Unec ni imel za kulturne prireditve lastnega doma, krajani Unca, Slivic in Ivanjega sela so bili vezani na Rakek, ki je imel kar dva kulturna domova (Sokolski dom, ki ga je leta 1905 zgradilo Sokolsko društvo Unec-Rakek in Ljudski dom, ki ga je leta 1911 zgradilo Katoliško izobraževalno društvo). Unčani so veselice prirejali v gostilnah in njihovih vrtovih, pomembne dogodke pa so obeležili tudi v ljudski šoli, za višjo kulturo (igre), pa tudi šport pa so se morali podati na bolj razviti Rakek. Da bi bil Sokolski dom bolj dostopen tudi Unčanom, so ga zgradili na začetku Rakeka.

Po koncu druge svetovne vojne pa so tudi na Uncu obstajale želje, da poživijo kulturno dejavnost. Nekako se niso zadovoljili le s takrat znanimi mitingi, želeli so nekaj več. Deloval je že cerkveni pevski zbor, pa se s tem niso zadovoljili. V Krajevnem odboru OF Unec so imeli poleg zadolženih za prehrano, socialno politiko, promet in obnovo, trgovino, obrt in industrijo ter zdravstvo tudi tov. Marijo Ivančič, zadolženo za prosveto.

V zapisniku KLO (ki je deloval v hiši Urbas Janeza – Nška) 15. 7. 1945 preberemo: “… da se je ustanovil Prosvetni odsek, ki mu predseduje tov. Kenič Andrej, šolski upravitelj na Uncu, sklenili so, da bodo v najkrajšem času uredili čitalnico in stenčas. Od bivšega Prosvetnega društva bodo vzeli ostale knjige in inventar.”

Že 21. 12. 1945 izvemo iz zapisnika KLO Unec, da je bil ustanovljen pevski zbor, ki redno vadi.

29. 12. 1945 so z Unca poročali Okrajnemu Izvršnemu odboru za Notranjsko Rakek, da imajo težave pri kulturno prosvetnem delovanju:

• svojega odra nimamo, smo navezani samo na gostovanja,
• do sedaj smo naredili 7 mitingov,
• Prosvetni odsek je do sedaj prirejal samo mitinge, ker za igre ni odra ne režiserja.
• Pripravlja pa se za ustanovitev pripravljalnega odbora za postavitev kulturnega doma.

V zapisniku KLO Unec 5. 1. 1946 je zabeleženo, da je Prosvetni odsek izvedel zabavni večer z gostovanjem na Rakeku, katerega se je udeležilo cca 400 ljudi. Zbrali 1.450 din prostovoljnih prispevkov, ki se bodo namenili za nakup knjig.

Zanimiva je vsebina zapisnika KLO Unec 25. 1. 1946: Od prejšnje seje je imel Prosvetni odsek 2 mitinga in sicer z gostovanjem na Rakeku in Planini. Miting zelo uspel. zbrali prostovoljnih prispevkov 2.500 din, bo za nakup knjig.

Prosvetni odsek pripravlja Finžgarjevo igro Razvalina življenja. AFŽ tudi misli uprizoriti dve kratki igrici.

Sklenilo se je, da se popravi mežnarijo na Uncu last KLO v kateri bodo imeli Prosvetni odsek in ostale organizacije svoj prostor. Imajo že les in šipe, v ponedeljek bo imela mladina udarniški dan za ta namen.

Pretekli teden je bil ustanovljen 12-članski pripravljalni odbor za postavitev kulturno prosvetnega doma na Uncu. Tu bi imeli prostor tudi gasilci in drugi. Za delovanje odbora in za nabiralno akcijo so vložili prošnjo in ko prispe dovoljenje bodo pričeli z delom. 

Do kulturnega doma je bila še dolga in negotova pot, pa so Unčani našli začasno rešitev. Iz zapisnika KLO Unec 22. 3, 1946: Naredilo se je pri Maistru kulturna dvorana na podstrešju (gospodarskega poslopja- štale). Dvorana bo zadostovala v poletnem času, naredil se je nov oder, kupile so se zavese.

Pa je prišlo obdobje vseslovenske akcije izgradnje zadružnih domov, in namesto Kulturnega doma so na Uncu leta 1948 na Maistrovem vrtu zasadili lopate za izgradnjo Zadružnega doma. Otvoritev v surovem stanju je bila v maju 1949, prvo silvestrovanje je bilo 1. januarja 1950, otvoritvena proslava pa junija 1950. Unec je dobil veliko dvorana z odrom, prostor za kulise, ki jih je pomalal soboslikar Kete iz Logatca. Poleg veselic, silvestrovanj, daleč na okrog znanih maškarad, so Unčani pričeli prirejati tudi igre. Z režijo se je ukvarjal domačin Miro Fatur, ko pa je 1. avgusta 1953 prišel za vodjo šole na Unec Roman Gorjan, se je režijskega dela lotil tudi on.

V kroniki šole na Uncu preberemo, da sta bili v začetku leta 1954 uprizorjeni kar dve deli:
– 30. januar 1954 v zadružnem domu ljudska igra Divji lovec, režiser Roman Gorjan;
– 19. 3. 1954 Gregorinova Pomlad bo prišla. Režija Bogo Fatur.

Viri:

• zapisniki KLO Unec
• Kronika šole Unec

Kraj: Unec
Datum: 1960
Avtor: mogoče Žnidaršič
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 27. 10. 2022
Oblika: fotografija