1939 Rakek – Darilna pogodba

V Zgodovinskem arhivu Ljubljana se nahaja tudi darilna pogodba med podobčino Rakek in cerkvijo sv. Urha na Rakeku.

Poleg cerkve je na mestu starega župnišča stala Dragarjeva hiša, ki je imela tudi velik vrt. Hiša je bila v letu 1908 naprodaj in odkupila jo je podobčina Rakek. Leta 1922 je dekan Jožef Juvanec poslal v Ljubljano načrt za novo župnišče. Na njem je bila zarisana podrta stara hiša. Na tem mestu so začeli graditi župnišče. Zidavo je začel odbor za ustanovitev duhovnije. Zaradi pomanjkanja denarja pa je gradnjo dokončala podobčina Rakek in v dograjeni hiši oddajala stanovanja v najem, največkrat uradnikom. Dne 11. oktobra 1938 je podobčina Rakek svojo hišo Rakek št. 36 z dvoriščem, vrtom in še enim vrtom prepisala na cerkev sv. Urha. Tega dne so k cerkveni lastnini pripisali tudi mežnarijo v hiši št. 103 (čez cesto, nasproti cerkve). Na podlagi zapisnika št. 8 z dne 28. decembra 1883 je bila na tej hiši vknjižena služnostna pravica užitka v korist vsakokratnega mežnarja na Rakeku.

Darilno pogodbo so prijavili davčni upravi v Logatcu 13. oktobra 1938 in o tem so bili obveščeni: Ivan Štrajhar, župnik v Cerknici, kot predstavnik cerkve sv. Urha na Rakeku, Županstvo občine Rakek, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Davčna uprava v Logatcu, pristojbinski urad, Davčna uprava v Logatcu, rentni oddelek in Katastrska uprava v Logatcu. Darilno pogodbo je 22. februarja 1939 registriralo Okrajno sodišče v Cerknici, Oddelek I. Za županstvo so bili podpisniki župan Andrej Modic in odbornika Mirko Vidrih in Ivan Turšič. V mežnariji so stanovali rakovški mežnarji: Matevž Steržaj, Andrej Matičič, Matija Šemrov, Jakob Ule, Janez Gabrenja, Franc Pirc in Ivan Slabe, ki se je kasneje preselil v župnišče.

Osemindvajsetega septembra 1943 je na farovž padla topovska granata. Po koncu vojne so ga zasedli vojaki, potem je bil v njem Krajevni odbor in kasneje stanovalci. Čez mnogo let je cerkev v župnišču dobila sobo za verouk in pevske vaje. Prej je bil verouk v cerkvi, pevske vaje pa na koru ali v zakristiji. Tako v enem kot drugem prostoru je bilo mraz. Ko sem jaz obiskovala verouk, smo ga imeli v župnišču. Kasneje je tam domoval tudi župnik. Vinko Čampa je bil zelo podjeten in v župnišču je bila kmalu centralna kurjava. Napolnjeno je bilo s starinami, katerih zbiratelj je bil. Imel je tudi razne »igrače«, npr. mikroskop in namizni biljard. Mikroskop mi je nekoč posodil z navodili za uporabo: eno pest sena naj namočim v vodi, pustim deset dni in potem pogledam kapljo vode pod mikroskopom. Vse živo je bilo. Fantje višjih razredov so lahko pred ali po verouku igrali biljard. S palico, ki je bila sicer votla, a kovinska, pa so jih dobili po roki tisti, ki so preveč nagajali. Župnišče je bilo obnovljeno v letu 1939 in ponovno leta 1999.

Viri:

• ZAL Ljubljana, CER-10, KLO Rakek
• Gantar, I. Rakek. Ljubljana: Založba Mladika. 2005.
• Naš Rakek, glasilo Župnije Rakek, leto VII, številka 15, 9. julij 2000.

Kraj: Rakek
Datum: 22. februar 1939
Avtor: podobčina Rakek in cerkev sv. Urha
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 13. 1. 2024
Oblika: fotokopija