Preskoči na vsebino

1989 Rakek – Dr. roman, visoko strokovna literatura

28. 08. 2024

Doktor romani, pogrošna literatura oziroma kot bi danes rekli »ljubiči«, so bili popularni romani v osemdesetih letih. S pojavom več TV programov so malo zatonili v pozabo, saj televizijske vsebine prinašajo številne nadaljevanke iz zdravniškega življenja (Gorski zdravnik, Urgenca v Chicagu, Doc – v dobrih rokah itd.). Ker je gledanja brez truda privlačnejše kot branje, vse manj ljudi bere. Tudi sama sem jih brala. Redno. Potem sem jih zamenjala za knjige z zdravniško tematiko. Večinoma jih je pisal Hainz G. Konsalik pa tudi drugi.

Prvi doktor romani so se pojavili že v 19. stoletju, razcvet pa so doživeli v dvajsetem. Po drugi svetovni vojni so pomemben žanr znotraj trivialne literature. Izhajali so vsak teden. Prodajali so jih v trafikah. Sprva so bili v formatu A5, danes imajo žepno velikost. »Doktor romani podobno kot druga trivialna literatura zanemarjajo socialne vzroke konfliktov med ljudmi in vse utemeljujejo le z značaji, s čimer predstavljajo izkrivljeno sliko realnosti. Doktor romanom se, kot delu trivialne literature, zato očita konformistična oz. ideološka obremenjenost.«

Tako kot je v moji navadi, bom začela onkraj ovinka pa potem počasi prišla na cilj. Verjetno se še vsi spomnite, kako so nekdaj po hišah hodili akviziterji in prodajali knjige in še marsikaj drugega. Nekoč se je eden izmed njih znašel pri nas. Ata je bil sam doma. Vprašal ga je, ali ima čas. Ata je dejal, da ga ima, ker je v penziji in ga vljudno povprašal, če bo en šnops. Akviziter je odklonil in takoj prešel v napad. Prodajal je knjigo o zdravilnih zeliščih. V nadaljevanju je ata spraševal, kaj naredi, če ga kaj boli in ata je imel na vse odgovor. Z njegovimi odgovori prodajalec ni bil zadovoljen in mu vsakič razložil, katere rožce lahko uporabi. Višek pa je bil, ko je ata vprašal, kaj naredi, če ga oči pečejo.
– Spat grem, je dejal ata.
– Ne! Surov krompir naribate, zavijete v krpo in položite na oči.
– Ste zmešani, je dejal ata. Me žena ubije! Veste kako se ona matra za ta krompir?

Končno je prodajalec obupal in vprašal, če bo kupil knjigo.

– Saj je ne rabim. Ste mi vse povedali.
– Pa dajte zdaj en šnops, je dejal prodajalec in ga zvrnil na eks.

Naslednjič sem ravno kidala gnoj iz štale, ko je prišel ata povedat, da me nekdo išče.
– Mene?
– Ja, tebe, je dejal in se malo navihano smejal.

Ta eden pa je bil že za njim in me je takoj napadel, da prodaja zdravstveni leksikon. Ga nisem rabila, ker sem bila zdrava in sem še. Če bo šlo tako naprej, me bodo morali ubiti. Z zdravstvenimi leksikoni je tako kot z Dr. romani. Ni zdravo preveč jih brati, ker potem lahko res zboliš. Taka je bila moja bivša tašča, ki ni bila zdrava, če ni bila bolna. Neprenehoma je brala te romane. Potem je imela tudi vse bolezni, ki so bile tam opisane, med drugim tudi raka. A je vse preživela. Razen mene. To je pa zato, ker sem bolj žleht, kot je bila ona. Ne sekirajte se, če ne morete do zdravnika. Vprašajte mene! Sem gledala Urgenco – prvo sezono in Gorskega zdravnika – vse sezone, večkrat. Vem in znam vse. Tudi operirat, če boste držali brez anastazije anestezije. Razen tega na vseh postajah TV vrtijo reklame za neko podjetje, ki mu ne bom še jaz delala reklame, ker si jo sami še preveč. Imajo zdravila za pritisk, srce, želodec, za energijo, če te kolena bolijo, če ne moreš kakat in če to preveč počneš, za Alzheimerja, raka, impotenco in vse tiste bolezni, ki jih še niso odkrili. Če imate preveč denarja, kar veselo na delo. Pokličite zdaj – vaš klic ni brezplačen. Poštnina pa je.

Slovarček

  • pogrošna literatura: Izraz pogrošna literatura temelji na besedi pogrošen v slabšalnem pomenu cenen, malovreden. Nastal je na podlagi cene artikla, ki je stal en groš (po groš). V zvezi s tem je še reklo, da »ni vreden počenega groša« v pomenu, da ni vreden nič.
  • trivialna literatura: je izraz za literarna dela, ki so bila kdaj iz estetskih, moralnih in idejnih razlogov, največkrat pa zgolj zaradi množičnega bralca razvrednotena. Za razliko od elitne literature, kjer je v ospredju interes za umetniško formo, naj bi stregla bralčevim psiho-socialnim potrebam. Starejši sinonimi zanjo so kič, šund, plaža, poljudna literatura, kolportaža, uspešnica,  potrošna in uporabna književnost, novejši pa lahka književnost, popularna literatura, žanrska literatura.

Viri:

Kraj: Rakek, Ljubljana
Datum: 1989
Avtor: različni
Zbirka: Ivanka Gantar
Fotografirano: 19. 8. 2024
Oblika: predmet

2 komentarja leave one →
  1. anacunder's avatar
    anacunder permalink
    28. 08. 2024 09:18

    Hvala za ta duhovit prispevek. Dan je lepši, če ga začneš s humorjem.

    Všeč mi je

  2. milenaozbolt's avatar
    28. 08. 2024 15:59

    Ne morem, da ne bi delila še svojih izkušenj z akviziterji:

    Nekoč pred desetletji se na vratih pojavi ogromen dedec, me odrine, plane v hišo in vpije: ” Čestitam, gospa, čestitam, imate pa res srečo, nagrada, nagrada!”…In ga nisem spravila iz bajte, dokler nisem podpisala naročilnice za trideset jurjev – ali miljonov, ne spomnim se več – knjig… tri dni sem imela opravka, da sem tisto prisilno naročilo potem preklicala.

    Pa ni še konec: nekaj tednov za tem se pojavi pred hišo akviziterka Prešernove družbe – jaz pa sem jo v sveti jezi kot še nikogar v življenju nahrulila, nagnala in zagrozila s policijo, če takoj ne izgine… Skoraj se je zgrudila na pragu. Še danes me je sram… Kriv je bil pa tisti nasilni merjasec, drugače mu ne morem reči.

    Všeč mi je

Odgovorite anacunder Prekinite odgovor