1915 Galicija – Petronov Jernej na fronti

Jernej Anzelc-Petronov iz Velikih Blok je, tako kot njegov starejši brat Jože, pred prvo svetovno vojno odšel za zaslužkom v Ameriko. Po vsej verjetnosti je bilo to okoli l. 1907, ko se je brat Jože z ženo Marentovo Marjeto in na ladji rojeno hčerko Marijo že vrnil domov in z zaslužkom kupil v vasi Cvirnovo hišo ob spodnji štirni. Jernej je na prvo potovanje v Novi svet krenil iz Genove in prav tako kot Jože in še nekaj drugih Bločanov našel delo v rudnikih srebra v okolici Denverja daleč v Skalnem gorovju. Po petih letih garanja se je vrnil domov. Na nesrečo ravno takrat, ko se je Avstro-Ogrska in vsa Evropa pripravljala na vojno in tudi Jernej se ni izognil tej usodi. Redki so vedeli za misel angleškega ministra Graya, ki je takrat povedal: “Luči v Evropi ugašajo. Za našega življenja ne bomo več videli, kako se bodo prižgale.”

Sanje o hitrih zmagah, ki so jih napovedovali kralji, cesarji in generali so se razblinile, začele so se neskončne ofenzive in protiofenzive z brezštevilnimi žrtvami in nečloveškim trpljenjem vojakov na frontah.

Jernej je bil dodeljen C.- Kr. 97. kranjsko-primorskemu pešpolku (pehotnemu polku), ki je bil napoten na rusko fronto. Tam so se boji začeli z nemškim napadom 17. 8. 1914, teden dni za tem so rusko armado napadli tudi Avstrijci. Nemški napad je prinesel nekaj začetnih uspehov, Avstrijci pa so doživeli hud poraz in se morali umakniti iz Galicije za Karpatske prelaze. V zavesti Slovencev je ob omembi front v prvi svetovni vojni v mislih predvsem Soška fronta, a glavno bojišče je bilo za Avstro-Ogrsko vendarle na vzhodu v Galiciji okoli mesta Lvov in trdnjave Przemysl. V teh bojih sta bila tudi legendarna pešpolka 17. kranjski in 97. kranjsko-primorski zdesetkana. Jernej je bil v teh bojih ranjen. Okreval je v vojaškem lazaretu in doma in je bil šele ob koncu leta 1915 ponovno napoten na bojišče.

Po povratku na fronto je na božični večer 24. 12. 1915 Jernej pisal materi. Težko si predstavljamo, kakšen božič je bil to. Na sliki ga vidimo s tremi sotrpini, ko stoji zadaj ob vhodu v zasilno barako. A nobenega joka in jamranja, tudi cenzura je najbrž vplivala, kaj so se na uradne dopisnice vojaki upali pisati domov. Nič o vojni, položaju na bojišču ali kraju, kjer so v bojih. Preberimo te skromne vrstice na dopisnici z bojišča C. -Kr. pešpolka No. 97:

                     Draga mati!!!                            Dne 24/12  1915

Vam naznanim da sedaj sm zopet nazaj na Bojnem polju vas prav lepo Pozdravim vas in Pepo in vama vošim vesele Božične praznike in Novo leto ki sti galetos učakale da biga še mnogo let zdrave in vesele.

se vam zahvalim za vso postrežbo in vas prosim dami pošlete nekaj tobaka takoj ker sem prav brez nega prišel sm ga nisem mogel nikjer dobiti še en Pozdrav

                       Jernej

Pozdravlam celo žlahto in use Prijatle

                      Zbogom

Naslov: Jernej Anzelc

            M.G.A. 7/97

            Feldposten No.63

Kdaj so domači prejeli to voščilo s prošnjo, ni znano. Jernej je kalvarijo 1. svetovne vojne preživel, se ob koncu leta 1918 vrnil domov in zaživel novo življenje.

Viri:

• Vladimira in Branko Kraševec-Petronova Velike Bloke

Kraj: fronta v Galiciji
Datum: dec. 1915
Avtor: neznan, pisec dopisnice Jernej Anzelc
Zbirka: Vladimira Kraševec
Skenirano: 24. 10. 2024
Oblika: fotografija in dopisnica