1941/45 – Slovenska odporniška fotografija

Partizanski fotograf Evgen Sešek pri svojem delu na Gorenjskem 1944-1945

O fotoreporterski službi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja (NOB) je bilo v slovenski povojni literaturi bolj malo napisanega. V povojnem obdobju je bilo veliko razstav, ki so ob temah NOB vključevale bogato partizansko fotografsko gradivo; mnoge fotografije so ilustrativno spremljale zgodovinsko pisanje o odporniškem gibanju, v posameznih dokumentarnih oddajah jih je uporabila tudi televizija, izdanih je bilo več zbornikov fotografskih dokumentov in albumov fotografij. O ustvarjalcih teh fotografij, o razmerah njihovega dela, o ilegalnem delovanju posameznih fotografov in o organizaciji fotoreporterske službe pa smo doslej vedeli bolj malo, saj je slovensko zgodovinopisje partizansko gibanje proučevalo predvsem z vojaškega vidika. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se začele v zgodovinski bibliografiji pojavljati tudi študije o drugih temah in vidikih narodnoosvobodilnega boja (NOB) ter partizanske organiziranosti. Tako so nastale študije o veterinarski službi v NOB, o bančnem zavodu, o financah, o partizanskih delavnicah, o reševanju zavezniških letalcev, o partizanski saniteti ipd.

Bogato je slikovno gradivo, ki ga hranijo fototeka Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije – čez 100.000 slikovnih enot – in druge sorodne ustanove v Sloveniji. To obdobje 1941-1945 je po količini gradiva, obdelanosti in urejenosti fotografsko nedvomno najbolje dokumentiran del slovenske zgodovine, tako da so bile možnosti za proučevanje po tej plati izredno ugodne.

Z dokumentarnega stališča je prispevek vsakega izmed približno stošestdesetih registriranih avtorjev izredno dragocen. Sem sodijo predvsem odporniški fotografi, ki smo jih zasledili pri proučevanju arhivskega gradiva na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani ter v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, pa tudi v drugih muzejih. Glede na količino posnetega gradiva lahko upravičeno trdimo, da se je z medvojno partizansko fotografijo ukvarjalo veliko ljudi, od fotografov in organizatorjev fotoreporterske službe do ljudi, ki so delovali v ilegali in na terenu, kurirjev in še mnogih drugih. Imen mnogih izmed njih zaradi strogih pogojev tajnega delovanja ne poznamo; s svojo iznajdljivostjo in pogumom so ti anonimni posamezniki skrbeli za dostavo in nakup fotografskega materiala ter tako enakovredno prispevali k razvoju ilegalne in partizanske fotografije.

Čeprav ob okupaciji fotoreporterska dejavnost tudi zaradi konspirativnosti še ni bila organizirana, je bila zaradi svoje propagandno-dokumentarne vloge že ob začetku vojne izredno pomembna. Temeljila je na posameznih pobudah fotografov, ki so delovali v ilegali, v partizanskih enotah in na terenu. Organizirana fotoreporterska služba je nastopila zaradi potreb NOB; izoblikovali sta se Fotosekcija Glavnega štaba Slovenije (GŠS) in Fotosekcija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki sta centralizirali fotoreportersko službo in določili pravila njenega delovanja.

Kot je razvidno iz poglavja o zavezniški fotografiji, je NOB v Sloveniji že med vojno dosegel mednarodno priznanje. To potrjujejo številne fotografije predstavnikov zavezniških misij, v Italijo evakuiranih ranjencev, rešenih zaveznikov, ipd. Lep primer sodelovanja slovenskih partizanov z zavezniki je zavezniški fotoreporter John Phillips: leta 1944 je v sklopu akcije »Rušimo komunikacije« posnel odmevno fotoreportažo, ko so partizani v sodelovanju z zavezniškim letalstvom uspešno porušili železniški most pri Litiji. Fotoreportaža je bila še isto leto objavljena v ameriški reviji Life.

Proti koncu vojne so številni partizanski fotoreporterji dokumentirali dogodke, ki so pripeljali do končne osvoboditve: pohod partizanske vojske do severnih in zahodnih meja slovenskega etničnega ozemlja (osvoboditev Celovca, Trsta in Gorice), ustanovitev prve slovenske vlade v Ajdovščini, osvoboditev Ljubljane in ostalih slovenskih mest ipd.

Glede na navedene ugotovitve in veliko število fotografij, ki so nastale na območju Slovenije med leti 1941 in 1945, lahko upravičeno trdimo, da je bila slovenska odporniška fotoreporterska služba med najbolje organiziranimi v okupirani Evropi.

Na spletnem mestu Stare slike Cerknica so bili do sedaj objavljeni naslednji odporniški in partizanski fotografi:

• 1944/45 Slovenija – Ciril Brvar (1920–1988), partizanski fotograf in organizator nakupov fotomateriala
• Odporniški fotograf Josip Pelikan (1985 – 1977)
• Partizanski fotograf Aleksander (Sandi) Jesenovec (1926 – 2013 )
• Partizanski fotograf Anton Šibelja – Stjenka (1914 – 1945)
• Partizanski fotograf Milan Štok
• Partizanski knjigovez in fotograf Ivan Pirnat
• Partizanski fotograf Marijan Masterl (1917 – 2003)
• Jožica Jeraj – delavka v fotolaboratoriju Fotosekcije Glavnega štaba Slovenije
• 1944/45 Bela krajina – Partizanski fotograf Jože Bitencc
• 1944 Gornji Grad – Bogomir Žorž (1915–1998), partizanski fotograf
• 1945 Slovenija – Partizanski fotoreporter Ivo Lipar – Iztok (1920–1973)
• 1945 Slovenija – Partizanski fotoreporter Rudi Vaupotič (1919–2003)
• 1944 Metlika – Daro Kopinič, partizanski fotograf (1908-1965)
• 1944/45 Črnomelj – Alfred Kos, partizanski fotograf (1899-1979)
• 1943/45 Slovenija – Nande Vidmar, slikar in partizanski fotograf (1899–1981)
• 1941/45 Slovenija – Partizanski fotograf in snemalec Stane Viršek (1915 – 1996)
• 1943/45 Slovenija – Božidar Jakac, partizanski fotograf in snemalec
• 1944/45 Slovenija – France Cerar, partizanski fotoreporter in snemalec
• 1944/45 Primorska – Janez Marenčič, partizanski fotoreporter (1914 – 2007)
• 1942 Gonars – Ilegalna fotografija v italijanskih taboriščih
• 1938/56 Trst – Mario Magajna, fotografski kronist in odporniški fotograf
• 1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf
• 1943/45 Slovenija – Čoro Škodlar, organizator, partizanski fotoreporter in snemalec
• Slovenija 1941/45 – Gojmir Pipenbacher – Gojko
• 1943 Turjak – Zdravko Kržišnik – Partizanski fotoreporter in organizator oskrbe s fotografskim materialom
• Ljubljana 1941/45 – Miran Pavlin, urbani fotoreporter okupirane Ljubljane
• 1944 Slovenija – Rihard Mlekuž – Riko (1910-1970), partizanski fotograf
• Slovenija 1941/45 – Fotograf Maksimilijan Zupančič – Milijan (1911-1968)
• 1941/45 Slovenija – Stane Lenardič – Žan Vojni dopisnik in fotograf
• 1942/43 Slovenija – Jule Sočan, partizanski fotograf in komandant
• 1941/43 Slovenija – Diego de Henriquez
• 1922 Trst – Fotografinja Julijana Šelhaus (1892-1975)
• 1944/45 Slovenija – Edi Šelhaus, partizanski fotoreporter
• 1942/43 Slovenija – Jože Petek, partizanski fotograf in organizator fotoreporterske službe
• 1943/44 Slovenija – Partizanski fotograf in zdravnik Janez Milčinski – Peter
• 1944 Črnomelj – Franjo Veselko in Vinko Bavec, organizatorja partizanske fotoreporterske službe
• 1941/45 Cerknica – Fotograf Jože Žnidaršič Bajček med vojno
• 1941/42 Slovenija – Partizanski fotograf Jože Kotnik (2)
• 1941/43 Slovenija – Mirko Bračič, partizanski komandant s kamero
• 1941-45 Ljubljana – Dr. Jakob Prešeren, pričevalec okupirane Ljubljane
• 1941-45 Notranjska – Vinko Bavec med vojno na Notranjskem in 1943 Sajevec – Fotograf Vinko Bavec in Notranjska
• 1934 Brežice – Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja
• 1941 Borovnica – Jože Kotnik, partizanski fotograf
• 1945 Črnomelj – Fotosekcija SNOS

Odporniški in partizanski fotografi so bili s svojim delovanjem v vojnih razmerah povsem enakovredni svetovnim vojnim fotoreporterjem ali pa jih s tematsko širino celo prekašali. Vsi ti so bili pri beleženju vojnih dogodkov in razvejanega medvojnega kulturnega dogajanja brez dvoma “in”; kot je pravil partizanski fotoreporter Stane Lenardič, ki je delo svojih kolegov primerjal z delom svetovno znanega vojnega fotoreporterja Roberta Cape.

Evgen Sešek: Pozimi na Blegošu (1944-1945)

Viri:

• Franc Fabec, Dejan Vončina; Slovenska odporniška fotografija 1941 – 1945, Založba Modrijan, 2005

Prispevek je napisal: Dejan Vončina.

Kraj: Slovenija
Datum: 1941 – 1945
Avtor: Evgen Sešek
Zbirka: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Skenirano: —
Oblika: datoteke