1934 Brežice – Marija Bavec – Mimi, partizanska fotografinja

Njeno fotografsko dejavnost sem začel spoznavati, ko sem proučeval fotografsko in življenjsko pot njenega moža Vinka Bavca. Obema sta trgovski poklic in podjetnost omogočila, da sta se začela uspešno ukvarjati tudi z donosno fotografsko obrtjo. Če je mož izhajal iz revne številne družine iz vasi Markovec pri Starem trgu pri Ložu, je Marija izhajala iz premožne družine Lovšin iz Sajevca pri Ribnici na Dolenjskem. Oba sta bila narodno zavedna, zato sta se pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju med drugo svetovno vojno.

* Ateljejski portret Marije Bavec, Brežice, nastal okrog 1934. Foto: Vinko Bavec, hrani Posavski muzej Brežice.

Iz tega obdobja sem odkril v Fototeki Muzeja novejše zgodovine Slovenije okoli 200 posnetkov Marije Bavec iz okolice rojstnega Sajevca pri Ribnici, kjer je kot aktivistka OF posnela pogreb borcev, portrete partizanov in partizank ter otrok v letih 1943/44. Te posnetke so do sedaj zmotno pripisovali njenemu možu Vinku Bavcu. Njeni avtorski medvojni posnetki so izredno pomembni, ker je do sedaj edina fotografinja, ki je posnela borke in borce na terenu med več kot 160 odporniškimi fotografi v Sloveniji. Ti ohranjeni posnetki dokazujejo, da je bila med vojno poleg skrivnega aktivističnega dela aktivna tudi na fotografskem področju. V svojem življenjepisu Marija Bavec navaja:

»Bila sem tudi partizanski fotograf in izdelovala slike po naročilu, katere so še danes shranjene v Muzeju NOV v Ljubljani.«

Kar navsezadnje ni čudno, saj je bil njen mož Vinko Bavec med vidnimi fotoreporterji in organizatorji fotoreporterske službe v partizanih. Tudi po vojni je občasno pomagala svojemu možu v fotoateljeju v Brežicah, iz tega obdobja se je ohranilo nekaj kvalitetnih portretov.

* Partizanski fotoreporter Vinko Bavec po prihodu iz italijanskega taborišča Monigo, Sajevec pri Ribnici, september 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Žena Marija, s partizanskim imenom Milena, se je že jeseni leta 1941 povezala z aktivisti OF iz ribniškega okrožja in partizani. Proti koncu leta 1941 je postala članica OF. V letih 1941–1942 je kot aktivistka OF zbirala razne potrebščine, hrano in obveščevalne podatke za partizane, skrivaj je fotografirala portrete partizanov in partizank ter razvijala filme in izdelovala kopije za osvobodilno gibanje. Praktično je vsa družina Bavčevih, razen mlajšega sina Milana, pomagala partizanom. Hčerka Sonja je leta 1941/42 kot 11-letna kurirka na razne načine, največkrat s konjem, v vreči žita prepeljala sporočila za partizane v vas Kot, Sodražico in Novo Štifto. Poleg matere Marije Bavec je Sonji sporočila pripravila njena teta Angela Lovšin iz Sajevca. Starejša hči Slavka pa je odšla v partizane, kjer je bila odlikovana za zasluge za hrabrost.

Po italijanski okupaciji septembra 1943 se je fotografska dejavnost v partizanih na terenu razmahnila; na razpolago je bilo več fotografskega materiala, kar se je navsezadnje pokazalo pri fotografski dejavnosti Marije Bavec. Še isti mesec septembra 1943 je posnela serijo fotografij pogreba padlega partizana “Županovega” iz Gorenje vasi pri Ribnici in pogreb partizana Šilca iz Sajovca pri Ribnici ter kar nekaj portretov partizanov in partizank iz okolice Ribnice (Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, številke leica filmov: 39, 40, 52, 61, 68, 102). Zanimiva sta tudi posnetka njenega moža Vinka Bavca, ki se je vrnil iz italijanskega taborišča Monigo in se znova pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju kot vidni organizator fotoreporterske službe in partizanski fotoreporter.

* Partizanka Notranjskega odreda najstarejša hči Slavka Bavec, Sajevec pri Ribnici, december 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Čeprav prevladujejo spominski portreti partizanov, partizank in otrok iz Sajevca pri Ribnici, lahko vidimo, da je kljub slabšim tehničnim pogojem Bavčeva solidno obvladala portretno fotografijo, ki je toliko bolj izostrena v zimskih razmerah s snegom decembra 1943 in januarja 1944. Naredila je tudi nekaj lepih zimskih posnetkov starejše hčere Slavke s smučmi in dva prisrčna posnetka mlajšega sina Milana z leseno igračo – osličkom.

* Najmlajši sin Milan Bavec z lesenim osličkom, ki mu ga je podarila sestra Sonja Bavec, Sajevec pri Ribnici, december 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Dragocenost ohranjenih portretov je tudi v tem, da lahko vidimo, kako so bile partizanke in partizani oblečeni in oboroženi.

* Partizanka in partizan, Ribnica, september 1943, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

* Komisarka Ribniškega področja Ivanka Mulec s partizanom, Sajevec pri Ribnici, pozimi 1944, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

* Družinski portret Bavčevih: spredaj so Marija, Milan in Vinko, zadaj stojita Slavka in Sonja, atelje v Brežicah, 1945, hrani Posavski muzej Brežice.

* Sonja Bavec s fotoaparatom in bliskavico, 1948, hrani Posavski muzej Brežice.

* Portret Sonje ok. 1950, hrani Posavski muzej Brežice.

Prispevek je napisal: Dejan Vončina, marec 2023.