1939/1940 Babno Polje – Na cesti proti Prezidu
Vse tri slike so iz albuma, namenjenega Babnopoljcem, ki so se odločili za selitev na Štajersko, kjer so dobili zemljo in domačije odseljenih Nemcev. Avtorji slik niso znani, nastale pa so okoli let 1939 in 1940 na Babnem Polju, na cesti, ki drži v Prezid. Oseb na njih ne poznamo, lahko pa vseeno postavimo nekaj domnev in ugotovitev.
Dva starojugoslovanska vojaka gresta z mulami ali osli po vodo v studenec blizu domačije Pri konfinu ob cesti proti Prezidu, druge razlage, čemu sodi, ne najdem … Starojugoslovanska vojska je takrat gradila obrambno Rupnikovo linijo tudi v okolici Babnega Polja in Vražjega vrtca, po svoje zaznamovala tisti čas in vplivala na ves kraj, saj je gotovo tudi nekaj Babnopoljcev pri tej gradnji dobilo precej dobro plačano delo. Vojska je imela kasarne na pobočju Vražjega vrtca na Slavini gmajni, ki je dve leti pozneje postala morišče, kjer so Italijani ustrelili štirideset domačinov. Razumljivo se zdi, da so leta 1946 Babnopoljci tudi to sliko izbrali sovaščanom za spomin ob odhodu iz domače vasi.
Dva vojaka ženeta – sodeč po številu nog – pet mul ali oslov, ki imajo na sebi po dva soda. Ni znano, koliko moštva je bilo v kasarnah, a verjetno so porabili vsak dan več vode, kot so jim jo lahko iz skromnega studenca prinesli naenkrat. Gradbeniki pa so prav tako potrebovali vodo za beton in malto, ki so jo lahko dobili le v izviru med Babnim Poljem in Prezidom, kljub temu da so pri kasarnah verjetno čim prej napravili vodnjak(e) za kapnico ali morda kakšen zbiralnik kot recimo Italijani ob svoji obmejni liniji v javorniških Otoških dolinah.
Za skupino ljudi in živali je na levi strani slike Mehačev grad, za njim Žagarjeva hiša, na nasprotni strani ceste pa Talčkina hiša kot jo po zadnji lastnici imenujejo zdaj. V daljavi je mogoče videti Maslarjevo domačijo, za njo pa hribe proti Babni Polici in Loški dolini. Je drog na desni telegrafski ali električni? Žarnice v hišah na Babnem Polju so (ponovno?) vsem zasvetile šele po letu 1952. Zadaj desno je skupina otrok, vidi pa se tudi streha kapelice ob križišču poti med Prezidom in Bukovico, ki so jo pozneje podrli.
Fotografija je prilepljena na isti strani albuma kot prva, gotovo zato, ker je posneta na istem kraju, a mogoče kakšno leto prej. Rdeča nit med njima je tudi vojaščina, saj prva prikazuje vojake, ta pa nabornike na s smrečicami okrašenem lahkem lesenem vozu, ki ga vleče konj na visokih nogah. Tudi tu je v ozadju Talčkina hiša.
Plot in fasada hiše namigujeta, da je mesto nastanka te slike isto kot pri prvih dveh. Fantje in muzikant so bogato okrašeni s pankeljci in papirnatimi rožami, kot se za regrute spodobi. Ne vemo, kdo so in zdi se tudi, da niso isti kot na prejšnji sliki. Dva nosita takrat zelo moderne široke pumparice in eden si je potisnil dokolenke navzdol, ker mu je vroče …
Gotovo pa je bilo naseljencem na Štajerskem, ko so utegnili, lepo pogledati te znane obraze in se spominjati skupnih dnevov …
Slovarček:
- regrut: vojaški nabornik
- pankeljc: okrasni trak (iz krep papirja)
Viri:
- Slavko Ožbolt, Markovec, december 2025, ustno
Kraj: Babno Polje
Datum: okoli 1939/1940
Avtor: niso znani
Zbirka: Janez Poje
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album






Pri gradnji Rupnikove linije se je zaposlil tudi Franc Bečaj, r. 27. 8. 1911, zidar iz Cerknice, ki je bil poleti 1942 ustreljen na Vražjem Vrtcu kot den od dveh žrtev, ki nista bila Babnopoljca. ( Glej dr. Marija Makarovič: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, JSKD Cerknica, 2014 )
Všeč mi jeLiked by 1 person