1970 Pula – Mornar na PBR-512
Patrolna ladja PBR – 512 je bila zgrajena v Kraljevici 1954. Dolga je bila 41 m, široka pa 6,3m. Leta 1972 ni bila več v sestavu in je služila le še za tarčo. 1983 pa so jo potopili.
Menda sem se že rodil z željo po morju in ladji. Imel sem še to srečo, da sem imel večino žlahte na obali – nekaj na slovenski, nekaj na hrvaški. Ena glavnih mojih želja je bila že od majhnega, da bom nekega dve plul z ladjo.
V času, ko sem hodil v srednjo šolo, sem se odločil, da bom poskusil na mornariški vojni akademiji. Na vestjrngi sem izrazil željo, da grem najprej v mornarico in se bom glede na to, koliko mi bo oficirska služba všeč, od tam vpisal na akademijo.
Po končnem usposabljanju za delo z radarjem sem dobil možnost izbire kam v prekomando. Izbral sem si tip ladje, ki je bila veliko na morju. To je bila patrolna ladja, namenjena za iskanje in uničenje podmornic. Spomnim se, da prvi dnevi na ladji niso nič kaj prijetni. Vse je novo, ob vsako reč se spotakneš, vedno si komu v napotje in tebi so v napotje vsi.
Na srečo pa takoj po vkrcanju nekdo od oficirjev poskrbi, da ti predstavi majhno knjižico, ki ji rečejo “Borbeni broj”. Na moji je bila številka 4. V tistem malem zveščku, ki ga moraš imeti vedno pri sebi, piše vse – kaj počneš v določeni situaciji, pa kdo te zamenjuje in v kakšnih zadevah ti zamenjuješ nekoga. Bolj enostavno povedano je tako, da kar v borbenem broju ne piše, tega ne delaš. Ko to obvladaš, nisi nikomur več v napotju, pa tudi tebi ni nihče. Skratka na ladji vse štima, če upoštevaš, kar piše v borbenem broju.
Tisti občutek, da ladja brez tebe ne more, dobiš zelo hitro, a skoraj prav tako hitro pa tudi občutek, da tudi ti brez nje ne moreš. Prav zaradi tega je na koncu slovo od ladje veliko bolj čustveno kot od kasarne. Ko pa kasneje vidiš slike tvoje ladje na dnu morja, pa čeprav zveš, da so jo potopili namerno za užitke potapljačev, ker je bila že stara in je svoje odslužila, te kar malo stisne.
Obe ladji, na katerih sem služil, sta bili kasneje uporabljeni za artilerijsko in raketno tarčo, pa potem potopljeni za potapljaške užitke. 512 je prva ladja, na kateri sem služil. Potopljena je na vhodu v Boko Kotorsko. Raketa jo je zadela točno tam, kjer je bila moja kabina z radarjem. Druga, 511, je potopljena nekje v hrvaškem morju.
Nad 512 sem 2006 lovil ribe in moram reči, da zelo uspešno. Ujel sem tri zobatce, težke 3, 5 in 6 kg.
Slovarček:
- vstirnga: nabor
- zobatec: riba Sredozemlja, ki se vedno giblje, razen kdar preži na plen. Velja za izjemno prebrisano ribo, zaradi česar ga je težko ujeti s harpuno in velja za veliko trofejo med podvodnimi ribiči. (Wikipedija)
Prispevek je napisal: Franc Zabukovec – Bunkar.
Kraj: Pula
Datum: 1970
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Zabukovec
Skenirano: 29. 6. 2026
Oblika: datoteka



Kakšno osvežilno branje neponovljive zgodbe, ki je povrhu še resnična. Imaš še kaj takega?
Všeč mi jeVšeč mi je
Zanimivo bi se bilo vprašati, v katerem “borbenem broju” neki, je zapisano, da se odslužene ladje preprosto pošlje na morsko dno – “za užitek” turističnim potapljačem. Tovrsten “inovator” je moral kar krepko zlorabiti svoj borbeni broj. In takih žal ni malo! Verjetno so zato borbene brojeve ukinili. Pa bi še danes marsikomu prišli prav! Kot nadomestek za pomanjkanje “zdrave kmečke pameti“.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na internetu je možno dobiti kar nekaj podatkov o omenjeni ladji PBR-512. Zanimiv je podatek o njenem koncu. Tako so ladjo opremili s tremi jambori ter med njimi razpeli železno mrežo zaradi povečanja radarskega odboja. Na ladjo, ki se je nahajala pred polotokom Molunat, je bila izstreljena protiladijska raketa P-20 z lokacije Bigova, kar pomeni z razdalje okoli 30 km zračne linije. Njen učinkovit doseg je bil 80 km. Pri tem ni zapisano, ali je bila ta izstreljena s kopnega, ali z ladje, predvidevam da z ladje, namesto eksplozivnega polnjenja pa je bilo v omenjenem primeru to neeksplozivno. Omenjen tip rakete ruske proizvodnje je zadeval ladje v višini vodne linije. Streljanje je bilo uspešno in po njem so zadeto ladjo poizkušali odvleči v MTRZ »Sava Kovačević« v Tivtu (Mornariški Tehnični Remontni Zavod). Navkljub črpanju vode so jo v zalivu Žanjic morali odpeti in se je tam nato potopila. Danes predstavlja zanimivo lokacijo za potapljače in to tudi uspešno tržijo, kar dokazujejo številni zanimivi podvodni posnetki.
Všeč mi jeLiked by 1 person