1938 Planina – God in rožnik

Z razglednico so Antonu Ostanku iz Planine leta 1938 voščili za god. Na njej so vrtnice, ki bogato cvetijo junija. Mesec se je nekdaj imenoval rožnik, saj so v tem mesecu travniki, polja in vrtovi polni lepih rož. To je tudi čas za travarje in travarice, ki nimajo nobene povezave z alkoholom, čeprav včasih delajo tudi alkoholne tinkture vendar vse v zdravilne namene. Zeliščarji nabiramo vrtrnice, ognjič, bezeg, rman in vse ostalo uporabno. Nabiramo, sušimo, sekljamo, da lahko kasneje kuhamo čaje, pripravljamo mazila in že omenjene tinkture.

Samostojnost slovenske države je skupščina uzakonila 25. junija 1991 s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in z Deklaracijo o neodvisnosti. Suvereno slovensko državo so slovesno razglasili 26. junija 1991. Razglasitev slovenske samostojnosti je bila povod za vojaško agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo.

Dan državnosti 2025: Vsak kmetič ima svoje veselje ali po domače povedano – vsak bik ima svoj štrik. Komaj čakam pomladi, a ta že nekaj let zamuja. Ko pride, veselo sadim, sejem, zalivam. Pobiram polže. Požrli so mi dve gredi solate, sfrezali v nulo. Ponovno sejem in flancam. Še bolj zavzeto pobiram polže, jih zmerjam in preklinjam njihov rod deset kolen nazaj. Nekaj uspem ohraniti. Potem pride suša. Zalivam, se pogovarjam s sadikami, jih bodrim. Vode v sodih zmanjkuje. Polžev ne pobiram. Jih ni več. Tudi njim je prevroče, čeprav so španski. Prosim za dež. Vroče je kot v centralni Afriki.

Še preden pridem do vrta, zavoham seno. Ni seno, trava se suši. Potem pa pride 26. junij 2025. Napovedujejo hude nevihte, celo tornade. Zaradi tega sem cel dan živčna. Ob desetih zvečer z balkona opazujem razsvetljevanje neba nad Planino. Ni polarni sij, strele sekajo na žive in mrtve. Nevihta se počasi približuje. Okrog polnoči se vsuje sodra in nato toča, debela kot orehi. Brez dežja. Ulije se, ko neha toča. Sprva kot iz pipe potem pada normalno. Neha. Čez nekaj časa spet pada. Nebo razsvetljujejo bliski. Končno si upam zaspati. Zjutraj se soočim s posledicami. Vse je stolklo: bučke, kumare, paprike, od paradajza stojijo samo še štible. Solata je sam še za pobrat pa oprat. Scefrana do amena. Šnopsa mi ne bo treba kuhat. Imam pa sode za zalivat polne vode. Tudi polži so se vrnili, pa kar naj imajo svoje veselje. Hvala, prijatu. Bivši. Za dež sem prosila, ne za točo. Pametnejši odneha. Nimam več volje. Če se bo obraslo, se bo. Če se ne bo, sem bom hodila pa na Kilovec past, če ne bo vse suša požgala. Še slabše je bilo v Cerknici. Tam niso ostale niti štible. Včasih so rekli, če je v jezeru voda, ne bo toče. Ne velja več!

Letos na dan državnosti gledam skozi balkonska vrata na polje in Javornike. Zunaj je 32 stopinj v senci, notri malo manj. Žive duše ni nikjer, še muh ne, le na hruški imajo ptiči koncert že ves dan in Zofkini biki stojijo na soncu, čeprav imajo veliko sence na razpolago. Kaj čš, bk je bk!

Franci je Antonu voščil za imendan 13. junija 1938. Vse se zgodi juniija.

Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 1938
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Janežič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: razglednica