1901 Rakek – Šola al kaj

Šolsko poslopje na Rakeku je največja hiša na sliki, ki je del razglednice, nastale leta 1901. Ta je bila objavljena v prispevku 1901 Rakek – Gornji Rakek na razglednici.

V nekem trenutku je vse na svojem mestu. Ko je bila razglednica narejena oziroma poslana, je bilo šolsko poslopje predmet burne debate na celotnem Kranjskem, ki je bila del Avstro-Ogrske. Kot je običajno še danes, so se med seboj udarili klerikalci in liberalci.

Leto 1901 je bilo na Rakeku izjemno pestro in zaznamovano z vremenskimi ekstremi, političnimi boji, družbenimi nesoglasji v relativno mladi občini in obiskom s cesarskega dvora.

Januarja je bil hud mraz, ki je trajal do sredine marca. Šolskih učilnic niso mogli segreti, zato so učenci in učitelji zmrzovali pri temperaturah med tri in sedem stopinj.

Tega leta so v kraju potekale tako občinske kot državnozborske volitve. Na obeh so zmagali klerikalci. To je močno zaostrilo odnose z lokalnimi liberalci, kar se je kazalo v ostrih besedah in prerekanjih v javnem življenju. To bomo videli nadalje v prispevku.

Drugega septembra je na Rakek prispel avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Mi smo ga spustili živega naprej.

Politični boji so se preselili celo na področje zabave. Društvo rakovških samcev je želelo v šolskih prostorih organizirati veselico, katere čisti dobiček bi bil namenjen revni šolski mladini. To naj bi se zgodilo 9. februarja. Prireditev je odobril nadučitelj s soglasjem cesarsko kraljevega okrajnega šolskega sveta. Človek obrača, Bog obrne. Anton Skubic, cerkniški kaplan in rakovški katehet, je pa obrnil dokončno. Pisal je v časopis Slovenec in na dolgo in široko navajal in razlagal predpise, po katerih predsednik šolskega okrajnega sveta nima pravice na svojo pest odločati o uporabi šolskih prostorov. Nadalje je sklepal, koliko bo pohujšanja med šolsko mladino, ko/če bo izvedela, da se v prostorih, v katerih se podnevi poučuje, ponoči pijančuje, pleše in pričenja nenravnost. Svoje pisanje je zaključil z besedami naj šola ostane kraj za vzgojo mladine. Čez dva dni pa so v istem časopisu protestirali tudi rakovški župan in dva odbornika v enaki maniri – šolsko poslopje naj se ne uporablja za druge namene kot le tistega, za katerega je bilo ustanovljeno. Rakovški samci so se nato osebno podali k referentu cesarsko kraljevega deželnega šolskega sveta, da bi interveniral, kar je ta odklonil z mnenjem, da naj bo šola šola in ne občinski pašnik in se pri tem skliceval na odredbo cesarsko kraljevega deželnega šolskega sveta za Kranjsko, ki pravi: »V odloku z dne 11. marca 1900 (št. 297) je cesarsko-kraljevi deželni šolski svet sporočil, da je glede na določbo v drugem odstavku 29. člena šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870 (Državni zakonik št. 105) izdaja posebne prepovedi uporabe šolskih prostorov v namene, ki so v nasprotju z njihovo namembnostjo, nepotrebna; če bi do takšnega primera prišlo, je namreč naloga šolske uprave, da zagotovi spoštovanje navedene določbe in se po potrebi za ukrepanje od primera do primera obrne na cesarsko-kraljevi okrožni šolski svet.«

Avseniki so peli: »Že mnogo let je od tedaj, a zdi se, kot da bilo bi zdaj.« Se nanaša na nekaj drugega, ampak mi je prav prišlo.

Viri:

• Učiteljski tovariš (20. 03. 1901), letnik 41, številka 9. URN:NBN:SI:DOC-4YSPHUCW from http://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1901
Avtor: neznan
Zbirka: Tine Schein
Skenirano: 31. 7. 2012
Oblika: razglednica – izrez